Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.839-30.863)


  1.      preizkúšanec  tudi preskúšanec -nca m (ú) 1. kdor je preizkušan: preizkušanec je na dražljaj hitro reagiral 2. teh. predmet, kos snovi, ki se preizkuša: preizkušanci so določeni s standardi ♪
  2.      preizkúšanje  tudi preskúšanje -a s (ú) glagolnik od preizkušati: preizkušanje kalivosti semen; tehnično preizkušanje oddajnika / preizkušanje delavcev za določena delovna mesta / preizkušanje nagnjenj, značaja ♪
  3.      preizkúšati  -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži ● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot ♪
  4.      preizkuševálec  tudi preskuševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preizkuša: preizkuševalec kablov / topilci in preizkuševalci zlata ♪
  5.      preizkuševálen  tudi preskuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preizkušanje: preizkuševalna naprava / preizkuševalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkuševalno reakcijo ♪
  6.      preizkuševalíšče  tudi preskuševalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj preizkuša: nove motorje pošljejo v preizkuševališče; preizkuševališče orožja, za orožje; laboratoriji in preizkuševališča ♪
  7.      preizkuševálnica  tudi preskuševálnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se kaj preizkuša: preizkuševalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkuševalnice / ekspr. preizkuševalnica za trdnost živcev ♪
  8.      preizkuševálnik  tudi preskuševálnik -a m (ȃ) naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik ♦ elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti ♪
  9.      preizkúšnja  tudi preskúšnja -e ž (ȗ) 1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizkušnjo; to je zanj huda, težka, velika preizkušnja; bili so kos vsaki preizkušnji / hitrostna preizkušnja na smučeh; spretnostna preizkušnja / biti, stati pred preizkušnjo 2. glagolnik od preizkušati ali preizkusiti: preizkušnja avtomobila; preizkušnja nove učne metode; preizkušnja škropiva / preizkušnja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizkušnja / preizkušnja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. preskušnja ♪
  10.      preizvŕsten  -tna -o prid. (r̄) ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel preizvŕstno prisl.: preizvrstno slikati; preizvrstno narejen načrt ♪
  11.      prejásen  -sna -o prid. (á) 1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo 2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva 3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar prejásno prisl.: prejasno kazati odpor ♪
  12.      prejásniti  -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ȃ; ȋ í) knjiž., redko prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o: vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost ♪
  13.      prejásnost  -i ž (á) s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za plemiškega dostojanstvenika: šel je h knezu in njegovi prejasnosti vse razložil / kot nagovor vaša prejasnost ♪
  14.      préjast  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. podoben preji: prejasta megla ♪
  15.      prejésti  -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili prejésti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice prejéden -a -o: prejedena tkanina ♪
  16.      prejezíti se  -ím se dov., prejézil se (ȋ í) nav. ekspr. večkrat, močno se jeziti: dovolj sem se že prejezila nad otroki ♪
  17.      préjkosléj  in préj ko sléj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. 1. izraža a) prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo: prejkoslej bo konec težav; prejkoslej bo prišlo do obračuna b) precejšnjo verjetnost: šlo mu je prejkoslej za to, da bi dosegel priznanje; nagovor prejkoslej velja njemu 2. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: svoje dolžnosti je prejkoslej opravljal v redu / prejkoslej nista šla na obisk brez darila nikoli ● knjiž. tukaj mi ni všeč, prejkoslej bi se rad preselil čimprej ♪
  18.      prejšnjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj ♪
  19.      préjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki je glede na prostor, čas, vrstni red a) neposredno pred čim drugim iste vrste: prejšnji odstavek; slika na prejšnji strani / prejšnjega dne sta se sprla; to je bilo prejšnji mesec, teden / nadaljeval je misli prejšnjega govornika b) pred čim drugim iste vrste sploh: o tem je pisal že v prejšnjih člankih; na prejšnjem tekmovanju je bil drugi / učitelj je spraševal prejšnjo snov / to so prejšnji lastniki; prejšnja dvorana je bila večja od sedanje / prejšnje geološke dobe // tak kot prej, nekoč: dobil je nazaj prejšnjo zdravo barvo / prejšnje težave so se vrnile ♪
  20.      préjšnjikrat  prisl. (ẹ̄) ob prejšnji priložnosti: na to sem mu že prejšnjikrat odgovoril ♪
  21.      prekaljênost  -i ž (é) stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih ♪
  22.      prekánjenost  -i ž (ā) knjiž. zvitost, prebrisanost: presenetila jih je njegova prekanjenost / uporabila je vso svojo prekanjenost, da je to dosegla ♪
  23.      prekánjenski  -a -o prid. (ā) zastar. presnet, šmentan: prekanjenski fant, kako se je odrezal ♪
  24.      prekásen  -sna -o tudi -ó prid. (á) raba peša prepozen: bil je prekasen, vsi so že odšli prekásno in prekasnó prisl.: prekasno priti, vstati ♪
  25.      prékast  -a -o prid. (ẹ́) zastar. škilast: prekasta ženska / prekaste oči prékasto prisl.: prekasto gledati ♪

   30.714 30.739 30.764 30.789 30.814 30.839 30.864 30.889 30.914 30.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA