Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.801-30.825)


  1.      pregnántnost  -i ž (ȃ) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: pregnantnost izražanja ♪
  2.      pregnêsti  -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo 3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli pregnêsti se ekspr. priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico pregnetèn -êna -o: v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke ♪
  3.      pregnetênost  -i ž (é) stanje pregnetenega: pregnetenost testa / ekspr. miselna pregnetenost ♪
  4.      pregoréčnost  -i ž (ẹ́) knjiž. prevelika gorečnost, navdušenost: to je storil v svoji pregorečnosti ♪
  5.      pregospôski  -a -o prid. (ó) preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko pregospôsko prisl.: pregosposko opremljena soba ♪
  6.      pregóst  -a -o tudi -ó prid. (ọ̑ ọ́) preveč gost: pregosta tekočina; jed je naredila pregosto / pregosti zobje / pregosta ščetka ♪
  7.      pregostobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje ♪
  8.      pregóvornost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost pregovornega: iskanje nenavadnih besed in ljudske pregovornosti ♪
  9.      pregrêbsti  -grêbem dov., pregrébel pregrêbla; tudi pregrêben (é) z grebenjem premešati: pregrebsti prst, žito ♪
  10.      pregréšek  -ška m (ẹ̑) ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregreške; kaznovan je bil zaradi pregreška // redko napaka, pomanjkljivost: nihče ni brez pregreška ♪
  11.      pregréšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje pregréšno prisl.: pregrešno govoriti ♪
  12.      pregrešíti  -ím dov., pregréši; pregréšil (ȋ í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti: kaj si pa pregrešil / veliko hudih napak je pregrešil pregrešíti se rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: niti v mislih se ni pregrešil; pregrešil si se nad očetom, zoper očeta / s takim dejanjem se boš pregrešil // ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu s pravilnim: pregrešil si se proti novim predpisom / pri hrani se večkrat pregreši ♪
  13.      pregréšnost  -i ž (ẹ́) rel. lastnost, stanje pregrešnega: njena pregrešnost je postala očitna / moralna pregrešnost ♪
  14.      pregrétost  -i ž (ẹ̑) stanje pregretega: zaradi pregretosti je zbolel za pljučnico / preprečiti pregretost motorja ♪
  15.      pregrísti  -grízem dov. (í) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: miši so pregrizle vrečo na več mestih / ekspr. rjaveča žica pregrize cev // z grizenjem razdeliti na dva dela: pregristi vrv ● redko vsako besedo mu pregrize pregrizne; ekspr. teh klancev ne pregrizeš v enem dnevu prehodiš; miš je pregrizla pot skozi zid z grizenjem naredila pregrísti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinka se pregrize skozi ovoj; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; pren., ekspr. pregristi se skozi težave // ekspr. s težavo prebrati, preštudirati: pregristi se skozi knjigo, podatke 2. ekspr. s težavo priti kam: pregrizel se je na prostost / pregristi se do lastnega prepričanja, spoznanja ♪
  16.      pregugávati se  -am se nedov. (ȃ) gugajoč se prihajati z enega konca česa na drugega: opice se pregugavajo po vejah / pregugavati se od drevesa do drevesa ♪
  17.      prêhistóričen  -čna -o prid. (ȇ-ọ́) knjiž. predzgodovinski: prehistorično kurišče / prehistorični človek ♪
  18.      prehistóričen  -čna -o prid. (ọ́) preveč historičen: romanu škodi prehistorična obdelava ♪
  19.      prehlajênost  -i ž (é) stanje prehlajenega človeka: kljub prehlajenosti je odpotoval ♪
  20.      prehodíšče  -a s (í) star. prehod: mesto je bilo dobro prehodišče / dolgo in široko obokano prehodišče ♪
  21.      prehódnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prehodnega: gre le za prehodnost teh negativnih pojavov; motila ga je prehodnost ukrepov; to je dokument o prehodnosti našega obdobja ◊ lingv. glagolska prehodnost lastnost glagola s predmetom ♪
  22.      prehódnost  in prehôdnost -i ž (ọ̄; ó) lastnost, značilnost prehodnega: prehodnost ceste je bila dobra ♪
  23.      prehránjenost  -i ž (ā) od prehrane odvisno stanje organizma: ugotoviti, kakšna je prehranjenost prebivalstva ♪
  24.      prehránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi // publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija ♪
  25.      preíksati  -am dov. (ȋ) žarg., adm. pretipkati navadno s črko iks: preiksati besedo ♪

   30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA