Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (30.501-30.525) 
- pravílnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pravilnega: pravilnost podatkov, računa / ugotoviti pravilnost besede, stavka / prepričati koga o pravilnosti svoje odločitve / ekspr. stoli stojijo v dolgočasni pravilnosti ♪
- právkaršnji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se a) na najbližjo, neposredno preteklost: pravkaršnji dogodki; pravkaršnje besede b) na sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: pogovarjali so se o pravkaršnjih sopotnikih ♪
- právljičnost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost pravljičnega: pravljičnost motiva, zgodbe // ekspr. lepota, čudovitost: pravljičnost zimskega gozda 2. kar je mogoče samo v domišljiji: take pravljičnosti v sicer realistični povesti motijo ♪
- právniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravnike: pravniški poklic; pravniško zborovanje / ekspr. hladna pravniška logika / pravniški študij pravni študij ♪
- právništvo -a s (ȃ) dejavnost pravnikov: značilnosti pravništva / opustiti pravništvo pravniški poklic; dosežki slovenskega pravništva pravnikov ♪
- pravnomôčnost -i ž (ó) jur. lastnost, značilnost pravnomočnega: pravnomočnost odločbe, sodbe ♪
- právnost -i ž (ā) knjiž. skladnost s pravnimi predpisi: prizadevati si za pravnost odločbe ♪
- právnozgodovínski -a -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na pravno zgodovino: pravnozgodovinski problemi / pravnozgodovinska študija ♪
- pravobranílstvo -a [tudi u̯s] s (ȋ) jur., navadno v zvezi javno pravobranilstvo organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitično skupnost, javne zavode in sklade v premoženjskih zadevah ♪
- pravočásen -sna -o prid. (á ā) ki je, se opravi a) v (prej) določenem času: pravočasen prihod; upoštevajo samo pravočasne reklamacije b) v času, ko še doseže svoj namen: pravočasno opozorilo na nevarnost pravočásno prisl.: pravočasno prihajati na delo; voznik je še pravočasno zavrl; pravočasno obveščen ♪
- pravočásnost -i ž (á) lastnost, značilnost pravočasnega: pravočasnost prihoda, pritožbe ♪
- pravokótniški -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko pravokotnika: pravokotniška odprtina / knjiž., redko nizka pravokotniška soba pravokotna ♪
- pravokótnost -i ž (ọ̑) lastnost, stanje pravokotnega: pravokotnost robov / pravokotnost poslopja, sobe ♪
- pravomôčnost -i ž (ó) jur. pravnomočnost: pravomočnost odločbe ♪
- pravopís -a m (ȋ) pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica // veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa // knjiga s temi pravili: kupiti pravopis; v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila za izgovor ♪
- pravopísar -ja m (ȋ) ekspr. pravopisec: prizadevanja naših pravopisarjev ♪
- pravopísec -sca m (ȋ) strokovnjak za pravopis: stališča sodobnih pravopiscev ♪
- pravopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pravopis: pravopisna napaka / pravopisni razvoj / pravopisne platnice ♪
- pravopísje -a s (ȋ) zastar. pravopis: poznati pravopisje / vaditi se v pravopisju ♪
- pravopísnik -a m (ȋ) ekspr. pravopisec: slovničarji in pravopisniki ♪
- pravoslávec -vca m (ȃ) pripadnik pravoslavne vere: katoličani in pravoslavci ♪
- pravosláven -vna -o prid. (á) nanašajoč se na pravoslavce ali pravoslavje: pravoslavni duhovnik / pravoslavna cerkev ♦ rel. pravoslavna vera krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja; sam.: katoličani in pravoslavni ♪
- pravoslávje -a s (ȃ) 1. krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja: pravoslavje in katolištvo 2. nazor, ideologija, ki temelji na pravoslavni veri: vpliv pravoslavja na umetnost ♪
- pravoslóvec -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava ♪
- pravoslóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. praven: pravoslovni študij / pravoslovna fakulteta ♪
30.376 30.401 30.426 30.451 30.476 30.501 30.526 30.551 30.576 30.601 
