Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.489-30.513)



  1.      prátikarstvo  -a s (á) nav. ekspr. sestavljanje, izdajanje pratik: ukvarjati se s pratikarstvom
  2.      praváš  -a m (á) zgod. član hrvatske Stranke prava: pravaši in frankovci
  3.      právdanski  -a -o prid. () star. pošten, pravi: ona je pravdanska ženska, kakor jih je malo // navaden, vsakdanji: on ni pravdanski človek / tu se ne dogajajo pravdanske reči / nobene pravdanske posode nima primerne
  4.      pravdáriti se  -im se nedov.) star. tožiti se, tožariti se: začel se je pravdariti s sosedi
  5.      právdarski  -a -o prid. () nanašajoč se na pravdarje ali pravdanje: pravdarska strast / pravdarski dohtar odvetnik, advokat
  6.      právdarstvo  -a s () 1. slabš. lastnost človeka, ki se (rad) toži, tožari: pohlepnost in pravdarstvo 2. star. odvetništvo: posvetil se je pravdarstvu
  7.      právdati se  -am se nedov. () star. 1. tožiti se, tožariti se: pravdati se s sosedom; pravdata se zaradi njive 2. prepirati se, prerekati se: o tem se ne bova pravdala; pravdala sta se, kdo je močnejši ∙ star. pravdati se za oslovo senco prepirati se za oslovo senco
  8.      právdništvo  -a s () zastar. pravništvo, pravo: posvetiti se pravdništvu ♦ jur. državno pravdništvo do 1929 javno tožilstvo
  9.      právhati se  -am se nedov. () nar. koroško pogovarjati se: pravhata se o domačih razmerah
  10.      pravicoljúbnost  -i ž (ú) lastnost pravicoljubnega človeka: s tem je ponovno dokazal svojo pravicoljubnost // ljubezen do pravice: pravicoljubnost je zmagala / narediti kaj iz pravicoljubnosti
  11.      pravíčniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pravičnike: pravičniško ravnanje / pravičniška jeza
  12.      pravíčnost  -i ž () lastnost, značilnost pravičnega človeka: vsi so mu priznavali pravičnost / v svoji pravičnosti je želel narediti tudi to / pravičnost kazni, zakona / braniti, zahtevati pravičnost; imeti čut za pravičnost / zavladala sta mir in pravičnost
  13.      pravílnost  -i ž () lastnost, značilnost pravilnega: pravilnost podatkov, računa / ugotoviti pravilnost besede, stavka / prepričati koga o pravilnosti svoje odločitve / ekspr. stoli stojijo v dolgočasni pravilnosti
  14.      právkaršnji  -a -e prid. () nanašajoč se a) na najbližjo, neposredno preteklost: pravkaršnji dogodki; pravkaršnje besede b) na sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: pogovarjali so se o pravkaršnjih sopotnikih
  15.      právljičnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost pravljičnega: pravljičnost motiva, zgodbe // ekspr. lepota, čudovitost: pravljičnost zimskega gozda 2. kar je mogoče samo v domišljiji: take pravljičnosti v sicer realistični povesti motijo
  16.      právniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pravnike: pravniški poklic; pravniško zborovanje / ekspr. hladna pravniška logika / pravniški študij pravni študij
  17.      právništvo  -a s () dejavnost pravnikov: značilnosti pravništva / opustiti pravništvo pravniški poklic; dosežki slovenskega pravništva pravnikov
  18.      pravnomôčnost  -i ž (ó) jur. lastnost, značilnost pravnomočnega: pravnomočnost odločbe, sodbe
  19.      právnost  -i ž (ā) knjiž. skladnost s pravnimi predpisi: prizadevati si za pravnost odločbe
  20.      právnozgodovínski  -a -o prid. (ā-) nanašajoč se na pravno zgodovino: pravnozgodovinski problemi / pravnozgodovinska študija
  21.      pravobranílstvo  -a [tudi s] s () jur., navadno v zvezi javno pravobranilstvo organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitično skupnost, javne zavode in sklade v premoženjskih zadevah
  22.      pravočásen  -sna -o prid. (á ā) ki je, se opravi a) v (prej) določenem času: pravočasen prihod; upoštevajo samo pravočasne reklamacije b) v času, ko še doseže svoj namen: pravočasno opozorilo na nevarnost pravočásno prisl.: pravočasno prihajati na delo; voznik je še pravočasno zavrl; pravočasno obveščen
  23.      pravočásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost pravočasnega: pravočasnost prihoda, pritožbe
  24.      pravokótniški  -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko pravokotnika: pravokotniška odprtina / knjiž., redko nizka pravokotniška soba pravokotna
  25.      pravokótnost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje pravokotnega: pravokotnost robov / pravokotnost poslopja, sobe

   30.364 30.389 30.414 30.439 30.464 30.489 30.514 30.539 30.564 30.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA