Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.364-30.388)



  1.      pôznorímski  -a -o prid. (ó-í) nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba
  2.      pôznorománski  -a -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno romaniko: poznoromanski slog / stavba iz poznoromanske dobe
  3.      pôznosrednjevéški  -a -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozni srednji vek: poznosrednjeveška stavba / proučevati poznosrednjeveško družbo
  4.      pôznost  -i ž (ó) dejstvo, da je kaj pozno: poznost predstave; poznost zorenja grozdja
  5.      pozoríšče  -a s (í) zastar. prizorišče, oder: pozorišče ostane med vso igro isto; stopiti na pozorišče
  6.      pozórnost  -i ž (ọ́) 1. zavestna (miselna) zbranost: pozornost poslušalcev je popustila; odvrniti, preusmeriti pozornost; to delo zahteva posebno pozornost; študiju je posvečal veliko pozornost 2. povečano zanimanje, zavzetost za kaj: posvečati čemu pozornost; pritegniti, vzbuditi pozornost; ta slikar je vreden večje pozornosti; splošna pozornost / biti središče, v središču pozornosti 3. kar kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: njegova pozornost jo je ganila; izkazati komu pozornost; ekspr. obsipati koga s pozornostjo; biti deležen posebne pozornosti / pridobil jo je z majhnimi pozornostmi
  7.      pozunánjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pozunanjenega: pozunanjenost družbe, življenja
  8.      požaríšče  -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču
  9.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo
  10.      poželjívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poželjivega: njegova poželjivost in lahkoživost / spolna poželjivost / poželjivost pogledov
  11.      poženíti se  -žénim se dov. ( ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti: sinovi so se poženili, hči pa je ostala sama poženíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: otroke sta poženila in zdaj sta spet sama / sinove je dobro poženil
  12.      požénščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dati komu nekatere ženske lastnosti: s svojo vzgojo ga je poženščila; v takih razmerah se moški poženščijo; poženščiti se v oblačenju požénščen -a -o: poženščeni fantje
  13.      požerúšček  -čka m () ekspr. požrešen človek, navadno otrok: nikoli mu ni dovolj, velik požerušček je
  14.      požerúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na požeruhe: požeruške navade / požeruška pojedina
  15.      požerúštvo  -a s () slabš. lastnost požrešnega človeka: navzeti se požeruštva; požeruštvo in pijanstvo ● slabš. sámo požeruštvo ga je zelo rad veliko jé; samo na jed misli
  16.      požganíšče  -a s (í) nar. koroško kraj požara, ognja; pogorišče: bali so se, da se bo še šola vnela, ker je stala blizu požganišča
  17.      požigálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na požigalništvo: požigalniško gospodarjenje, obdelovanje / požigalniško poljedelstvo
  18.      požigálništvo  -a s () zgod. razvojna stopnja gospodarstva, za katero je značilno pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem, zlasti gozdov: lovstvo, nabiralništvo in požigalništvo
  19.      požigálski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na požigalce ali požiganje: uničujoče požigalsko delo / požigalska sla
  20.      požirálniški  -a -o [n tudi ln] prid. () nanašajoč se na požiralnik: požiralniška jama / veliko požiralniško področje
  21.      poživáliti se  -im se dov.) ekspr. dobiti živalske lastnosti, značilnosti: v samoti se je poživalil poživáljen -a -o: poživaljen človek
  22.      poživínjenost  -i ž () ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost
  23.      požréšen  -šna -o prid., požréšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (rad) veliko jé: nikoli ni dovolj temu požrešnemu človeku; požrešni vrabci brskajo po pesku; požrešen kot volk // nav. ekspr. ki čuti, ima veliko željo po jedi: je zelo požrešen / požrešen na meso, sladkarije / jesti s požrešnim tekom; pren. požrešno morje je pogoltnilo vso ladijsko posadko 2. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: vsi dolžniki so se ga bali, ker so vedeli, da je požrešen; požrešen na denar, po denarju / požrešen pogled ki izraža lakomnostekspr. vse je spravil v svojo požrešno torbo v veliko, prostorno torbo požréšno prisl.: požrešno jesti, piti ∙ ekspr. voda je požrešno drla po cesti zelo, močno
  24.      požréšnež  -a m (ẹ̑) ekspr. požrešen človek: takšen požrešnež je, da bi najraje vse sam pojedel
  25.      požréšnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. požrešna ženska: nikoli nima dovolj ta požrešnica

   30.239 30.264 30.289 30.314 30.339 30.364 30.389 30.414 30.439 30.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA