Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.351-30.375)



  1.      pozitivíst  -a m () 1. filoz. predstavnik pozitivizma: empiristi in pozitivisti 2. kdor se zavestno omejuje na podatke, dejstva, ki jih je mogoče dokazati, preveriti: bil je pozitivist, zato tega ni mogel sprejeti
  2.      pozitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pozitiviste ali pozitivizem: pozitivistična filozofija / pozitivistična miselnost / pozitivistična analiza; pozitivistično pisanje pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog
  3.      pozitivístka  -e ž () ženska oblika od pozitivist
  4.      pózitivnost  in pozitívnost -i ž (ọ̑; ) lastnost, značilnost pozitivnega: moralna pozitivnost človeka / pozitivnost in pravilnost teh načel ♦ elektr. pozitivnost magnetnega pola; mat. pozitivnost števila
  5.      pozlatárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata
  6.      pozlatárstvo  -a s () pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom
  7.      poznánost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost poznanega: poznanost problema / poznanost pisatelja
  8.      poznánstvo  -a s () odnos med ljudmi, ki se poznajo: obnoviti staro, skleniti novo poznanstvo; poznanstvo med njima, z njim bi ga lahko obremenjevalo; minilo je leto dni njunega poznanstva / brez poznanstva ga ne bi sprejeli v društvo; to je dobil po poznanstvu / star. priti v poznanstvo s kom skleniti, vzpostaviti poznanstvostar. ima veliko poznanstva znancev, prijateljev
  9.      poznaválski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na poznavalce ali poznavanje: poznavalska merila / ekspr. ocenil ga je s poznavalskimi očmi poznaválsko prisl.: poznavalsko pregledati, proučiti; poznavalsko je pokusil vino
  10.      pôznogótski  -a -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozno gotiko: katedrala v poznogotskem slogu / poznogotski relief / poznogotsko kiparstvo
  11.      pôznojesénski  -a -o prid. (ó-ẹ́) nanašajoč se na pozno jesen: deževen poznojesenski dan / poznojesensko sonce; poznojesensko vreme / poznojesenske rože
  12.      pôznopopoldánski  tudi pôznopopóldanski -a -o [d] prid. (ó-á; ó-ọ̑) nanašajoč se na pozen popoldan: na hišo je sijalo poznopopoldansko sonce / poznopopoldanska družabna prireditev
  13.      pôznorenesánčen  -čna -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno renesanso: poznorenesančna arhitektura / poznorenesančni pesnik
  14.      pôznorímski  -a -o prid. (ó-í) nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba
  15.      pôznorománski  -a -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno romaniko: poznoromanski slog / stavba iz poznoromanske dobe
  16.      pôznosrednjevéški  -a -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozni srednji vek: poznosrednjeveška stavba / proučevati poznosrednjeveško družbo
  17.      pôznost  -i ž (ó) dejstvo, da je kaj pozno: poznost predstave; poznost zorenja grozdja
  18.      pozoríšče  -a s (í) zastar. prizorišče, oder: pozorišče ostane med vso igro isto; stopiti na pozorišče
  19.      pozórnost  -i ž (ọ́) 1. zavestna (miselna) zbranost: pozornost poslušalcev je popustila; odvrniti, preusmeriti pozornost; to delo zahteva posebno pozornost; študiju je posvečal veliko pozornost 2. povečano zanimanje, zavzetost za kaj: posvečati čemu pozornost; pritegniti, vzbuditi pozornost; ta slikar je vreden večje pozornosti; splošna pozornost / biti središče, v središču pozornosti 3. kar kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: njegova pozornost jo je ganila; izkazati komu pozornost; ekspr. obsipati koga s pozornostjo; biti deležen posebne pozornosti / pridobil jo je z majhnimi pozornostmi
  20.      pozunánjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pozunanjenega: pozunanjenost družbe, življenja
  21.      požaríšče  -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču
  22.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo
  23.      poželjívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poželjivega: njegova poželjivost in lahkoživost / spolna poželjivost / poželjivost pogledov
  24.      poženíti se  -žénim se dov. ( ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti: sinovi so se poženili, hči pa je ostala sama poženíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: otroke sta poženila in zdaj sta spet sama / sinove je dobro poženil
  25.      požénščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dati komu nekatere ženske lastnosti: s svojo vzgojo ga je poženščila; v takih razmerah se moški poženščijo; poženščiti se v oblačenju požénščen -a -o: poženščeni fantje

   30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 30.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA