Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (30.326-30.350) 
- povsódpričujóčnost -i ž (ọ̑-ọ́) rel. dejstvo, da je Bog povsod pričujoč: božja povsodpričujočnost; pren., ekspr. njena vsevednost in povsodpričujočnost ♪
- povšéč prisl. (ẹ̑) star., v zvezi biti povšeč ugajati, biti všeč: nikoli ne veš, kaj bo ženi povšeč ali narobe ♪
- povšéči prisl. (ẹ̄) star., v zvezi biti povšeči ugajati, biti všeč: če ti ni povšeči doma, kar pojdi; očitno jim je vino zelo povšeči ♪
- póvšter -tra m (ọ́) nižje pog. blazina: pretresti povštre; posedati po povštrih ♪
- póvštertanc -a [tǝr] m (ọ́) etn. ples, pri katerem si plesalec izbere soplesalca s poklekom na blazino, ki jo položi predenj: plesati povštertanc ♪
- povzdígnjenost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost povzdignjenega: povzdignjenost sloga ♪
- povzpénjati se -am se nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku a) po strmem svetu: povzpenjati se na hrib, v breg / povzpenjati se po strmini b) zlasti po čem navpičnem: povzpenjati se po lestvi / povzpenjati se po stopnicah // premikati se z nižjega mesta, položaja na višjega: povzpenjati se na konja, tovornjak / povzpenjala se je na prste, da bi kaj videla se vzpenjala 2. nav. ekspr. dosegati višjo stopnjo, raven: kulturno se hitro povzpenjajo / v tej drami se avtor povzpenja višje kot v vseh drugih delih ♪
- povzpéti se -pnèm se dov., povzpél; nam. povzpét se in povzpèt se (ẹ́ ȅ) 1. premakniti se navzgor, kvišku a) po strmem svetu: povzpeti se na goro, v breg / povzpeli so se po strmem žlebu med skalami b) zlasti po čem navpičnem: povzpeti se po lestvi / povzpeti se po stopnicah v drugo nadstropje // premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: povzpeti se na konja, vozilo / letalo se je povzpelo dvajset kilometrov visoko / povzpeti se na prste vzpeti se 2. nav. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: ta narod se je kulturno visoko povzpel / do take višine se avtor ni povzpel še v nobenem delu / povzpeti se nad povprečje // priti do česa, doseči kaj: povzpeti se do oblasti 3. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število žrtev se je povzpelo na dvesto; stroški so se povzpeli nad milijardo / mraz se povzpne na minus petindvajset stopinj Celzija ● publ. povzpeti se do
objektivnosti postati objektiven; ekspr. pokrajina z nizkim hribovjem, ki se redko povzpne nad tisoč metrov seže nad tisoč metrov nadmorske višine; publ. naš tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel; ekspr. povzpeti se na družbeni, socialni lestvici doseči boljši družbeni, socialni položaj; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel je visok družbeni, službeni položaj ♪
- povzročênost -i ž (é) knjiž. dejstvo, da je kaj povzročeno: povzročenost človeških dejanj ♪
- pozábljenost -i ž (á) knjiž. dejstvo, da je kdo pozabljen: pozabljenost ljudi v odročnih krajih // star. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabljenosti / rešiti kaj pozabljenosti ♪
- pozabljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pozabljivega človeka: pozabljivost in malomarnost / v svoji pozabljivosti lahko zagreši tudi to ∙ star. s tem so ta stari običaj rešili pozabljivosti pozabe ♪
- pozábnost -i ž (á) knjiž. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabnosti / izginiti, pogrezniti se v pozabnost / plašč pozabnosti ♪
- pozanímati se -am se dov. (ȋ) poskusiti dobiti podatke, pojasnila o čem: pozanimati se za možnosti zaposlitve; pozanimala se je za njegovo preteklost; o zadevi so se pozanimali pri pristojnem uradu; ekspr. za to se bom osebno pozanimal // z vprašanjem, vprašanji izraziti zanimanje za kaj: pozanimali so se za naše delo in uspehe; najprej se je pozanimala za mater / in kaj bo potem, se je pozanimal je vprašal ♪
- pozaspáti -spím dov., pozaspì pozaspíte; pozaspál (á í) drug za drugim zaspati: otroci so pozaspali; utrujeni so polegli in takoj pozaspali; pren., ekspr. v njegovem srcu je vse pozaspalo ♪
- pozašíti -šíjem dov., pozašìl (í ȋ) drugega za drugim zašiti: pozašila je otrokom obleke // zašiti sploh: marsikaj zna pozašiti ♪
- pozavníst -a m (ȋ) muz. kdor igra pozavno: nastop znanega pozavnista ♪
- pozdéti se -ím se dov., pozdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zazdeti se: pozdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata ♪
- pozdévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se: tako se je tudi njemu pozdevalo ♪
- pozébsti -zébem dov., nam. pozébst in pozèbst; pozébljen tudi pozében (ẹ́) zaradi mraza se poškodovati, uničiti: rožmarin je pozebel; žito jim je pozeblo; te rastline tudi v najhujšem mrazu ne pozebejo ∙ kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča pozébel -bla -o: pozebli posevki; pozeblo cvetje ♪
- pozêmeljski tudi pozémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) knjiž. ki je na zemlji, ki pripada zemeljski stvarnosti: pozemeljska lepota, sreča / v krščanstvu pozemeljsko življenje ♪
- pozémski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je na zemlji, ki pripada zemeljski stvarnosti: pozemske dobrote, težave; pozemska sreča / ekspr. on je čisto pozemski človek / v krščanstvu pozemsko življenje; sam.: minljivost vsega pozemskega ♪
- pozêrski -a -o prid. (ȇ) slabš. ki se vede, ravna nepristno, narejeno: postal je vzvišen in pozerski / pozersko sprenevedanje ji je tuje ♪
- pozêrstvo -a s (ȇ) slabš. pozersko vedenje, ravnanje: pozerstva ni nikoli poznal; pozerstvo in frazerstvo // nepristnost, narejenost: odklanjati pozerstvo v umetnosti ♪
- pozicíjski tudi pozícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na pozicijo: pozicijska prednost ◊ avt. pozicijske luči luči za označevanje položaja vozila na cestišču ali med parkiranjem; navt. pozicijske luči luči za označevanje položaja in približne smeri gibanja plovila; šah. pozicijska igra igra, pri kateri si igralec v skladu s svojim načrtom prizadeva doseči določeno pozicijo; voj. pozicijska vojna vojna na neprekinjenih, močno utrjenih frontah, ki se dalj časa ne premaknejo ♪
- pozímski -a -o prid. (í) star. zimski: lepi pozimski večeri / pozimska jabolka ♪
30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 
