Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.264-30.288)


  1.      povések  -ska m (ẹ̑) nav. ekspr. kar je povešeno: odrezati povesek vrvi ♪
  2.      poveselíti se  -ím se dov., povesélil se (ȋ í) krajši čas veseliti se: pustili so jo, da se je poveselila daril, preden se je začela slovesnost // pozabavati se: rad se poveseli; poveselila sta se med mladimi ljudmi / prišel se je malo poveselit ♪
  3.      poveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) krajši čas veseljačiti: večkrat sta skupaj poveseljačila / malo mora poveseljačiti ♪
  4.      povésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: povesil je še vročo puškino cev; povesil je sekiro in se oddahnil; nekoliko povesiti / ranjena ptica je povesila krila; povesiti roke / povesiti trepalnice premakniti jih proti licem // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je povesila rep, uhlje / povesiti glavo spraviti jo iz pokončnega položaja v smer proti prsim / rože so povesile cvete; listi so se povesili 2. redko poobesiti, pobesiti: pobil in povesil je vse nasprotnike / povesiti okraske ● povesiti oči usmeriti jih navzdol; povesiti pogled pogledati proti tlom; ekspr. večina ljudi je obupala in povesila roke prenehala si prizadevati, delati za kaj povésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: krilo vrat se je povesilo / čeljusti so se mu povesile ● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. nos (se mu) je povesil z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet povéšen -a -o: razmajani in povešeni plotovi; povešen rep; povešeni uhlji; povešene prsi; drevo s povešenimi vejami ∙ bolečine zaradi povešenega želodca želodca, ki zaradi shujšanosti, manjše napetosti mišic leži nižje kot normalno ♪
  5.      povesláti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas veslati: nekoliko smo poveslali / jezen je poveslal naprej odveslal ♪
  6.      povêslo  in povéslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povesla; položiti na poveslo ♪
  7.      povêsmo  in povésmo -a s (é; ẹ́) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: puliti vlakna iz povesma / povesmo prediva // star., z rodilnikom snop, sveženj: povesmo detelje, trave; nesel je povesmo slame / povezati v povesmo ♪
  8.      povésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. povesiti: povesniti sekiro / nekoliko je povesnila glavo ♪
  9.      povést  -i ž (ẹ̑) 1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati povest; zgodovinska povest; povest v verzih; povesti in romani / okvirna povest / povest se dogaja v 18. stoletju 2. daljša zgodba z izmišljenimi sestavinami: ded je rad pripovedoval povesti; njegove lovske povesti sem že vse slišal / povedati komu svojo življenjsko povest zgodbo 3. zastar. zgodovina: zanimati se za povest jezika Slovencev ● ekspr. o kupovanju čevljev je povedal celo povest zelo obširno je pripovedoval o njem; ekspr. to je pa dolga povest o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo ♪
  10.      povésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. tak kot pri povesti: to literarno delo ima nekatere povestne značilnosti 2. zastar. pripoveden, epski: povestni in dramski spisi 3. zastar. zgodovinski: on je povestna, resnična oseba / to je povestno dogajanje ♪
  11.      povêsti  -vêdem dov., povêdel in povédel povêdla, stil. povèl povêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: spoštljivo ga je povedel v hišo; povedel jo je v drugo sobo / sam ga je povedel po stopnicah / povedel jih je v boj ∙ vznes. povedel jih je zmagi naproti pod njegovim vodstvom so zmagali; knjiž. povsod so šli za njim, kamorkoli jih je povedel v vsem so ga podpirali 2. publ. priti pri tekmovanju na prvo mesto, pred druge: na ovinku je povedel kolesar Partizana // doseči prednost v igri: v začetku je povedlo domače moštvo / povesti z ena proti nič ♪
  12.      povéstica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od povest: te povestice so izšle tudi v knjigi / pripovedovati otrokom povestice ∙ ekspr. take povestice pripoveduj komu drugemu tega, kar pripoveduješ, ne verjamem ♪
  13.      povéstnica  -e ž (ẹ̑) zastar. 1. zgodovina: zanima ga slovanska povestnica / on je živa povestnica domačega kraja 2. zgodovinski kraj, prizorišče: obiskal je povestnico znane bitke ♪
  14.      povéstničar  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor ♪
  15.      povéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od povešati: povešanje glave / povešanje vrat ♪
  16.      povéšati  -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete // imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal ● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlom povéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša ♪
  17.      povešávka  -e ž (ȃ) vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol: gojiti povešavke ♪
  18.      povéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od povesiti: povešenje ramen, rok ♪
  19.      povéšenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost povešenega: povešenost vej / povešenost ramen ♪
  20.      povézanost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost povezanega: povezanost prostorov / treba je ohraniti gospodarsko povezanost dežele; slaba prometna povezanost / funkcionalna povezanost misli in besede / povezanost ljudstva z vodstvom; utrjevati povezanost šole z življenjem ♪
  21.      povídeti se  -im se dov. (í ȋ) nar. priljubiti se: On se ji je povidel in zdaj bi rada imela njega (M. Kranjec) ♪
  22.      povíšanec  -nca m (ȋ) knjiž., redko kdor je povišan: povišanci so se hoteli čimprej uveljaviti ♪
  23.      povíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od povišati: povišanje nasipa / povišanje plač / povišanje temperature / ni dočakal povišanja v polkovnika ♪
  24.      povíšati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala // povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo ● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih ◊ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura ♪
  25.      povíšek  -ška m (ȋ) vsota denarja, za katero se kaj poviša: povišek osebnega dohodka je bil kar precejšen; povišek stanarine / odobrili so povišek za težja delovna mesta ♪

   30.139 30.164 30.189 30.214 30.239 30.264 30.289 30.314 30.339 30.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA