Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.239-30.263)



  1.      potuhováti se  -újem se nedov.) večkrat se potuhniti: iz strahu se je potuhovala / ni se znal lagati in potuhovati
  2.      potújčenost  -i ž () nav. ekspr. stanje potujčenega človeka: potujčenost in odtujenost
  3.      potúliti se  -im se dov. (ú ū) ekspr. pritajiti se, sključiti se: pes se je potulil / potulil se je za zaveso in poslušal pogovor; pren. misli so se potulile ∙ ekspr. potuliti se iz dvorane neopazno, skrivaj oditi // postati neodkrit, neiskren: otrok se je potulil potúljen -a -o: potuljen glas; potuljen pes; prisl.: potuljeno se nasmihati
  4.      potvórjenost  -i ž (ọ̄) publ. narejenost, nepristnost: boj med pristnostjo in potvorjenostjo
  5.      poučênost  -i ž (é) stanje poučenega človeka: tega je bila kriva njihova slaba poučenost; poučenost javnosti o dogajanjih v svetu
  6.      poučljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poučljivega človeka: ne manjka mu poučljivosti ∙ knjiž. poučljivost dogodka poučnost
  7.      poúčnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost poučnega1: poučnost literarnega dela, razstave / pisec članka večkrat zaide v poučnost
  8.      poudárjenost  -i ž () lastnost, značilnost poudarjenega: čustvena poudarjenost / poudarjenost nekaterih elementov na sliki ♦ lingv. poudarjenost besede v stavku
  9.      poustvarítev  -tve ž () glagolnik od poustvariti: poustvaritev motiva / poustvaritev simfonije
  10.      poustváriti  -im dov. (á ā) ponovno umetniško obdelati: v pesnitvi je poustvaril motiv starih epskih pesmi; s filmom ni poustvaril celotne vsebine romana // umetniško obdelati sploh: pisatelj je poustvaril atmosfero tistega časa; posrečilo se mu je poustvariti otroško preprostost teh ljudi / ekspr. njegov čopič je poustvaril veliko lepot iz življenja // umetniško podati, reproducirati: poustvariti simfonijo
  11.      poustvarjálec  -lca [c in lc] m () kdor poustvarja: prevajalec naj bo poustvarjalec izvirnega besedila / večer glasbenih poustvarjalcev
  12.      poustvarjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo
  13.      poustvarjálnost  -i ž () sposobnost poustvarjanja: presenetila jih je poustvarjalnost tega igralca / operna poustvarjalnost
  14.      poustvárjanje  -a s (á) glagolnik od poustvarjati: poustvarjanje motiva / glasbeno poustvarjanje; gledališko poustvarjanje
  15.      poustvárjati  -am nedov. (á) ponovno umetniško obdelovati: poustvarjati motive iz narodnih pesmi // umetniško obdelovati sploh: v svoji knjigi poustvarja vzdušje tedanje dobe // umetniško podajati, reproducirati: poustvarjati glasbena dela
  16.      povagabúnditi se  -im se dov.) knjiž., ekspr. postati potepuh: zapil se je in povagabundil
  17.      povampíriti se  -im se dov.) mitol. postati vampir: umrli se je povampiril; pren., ekspr. mračne sile v deželi so se povampirile povampírjen -a -o: povampirjeni nacisti
  18.      povasováti  -újem dov.) v kmečkem okolju krajši čas vasovati: kdaj pa kdaj povasuje pri sosedih / povasovati pri mrliču // nadaljevati z vasovanjem po določenem času: malo še povasuj
  19.      povédnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost povednega: povednost vzdevka / avtor kaže večji smisel za muzikalnost kot za povednost stavkov vsebinsko polnost, bogatost
  20.      povêljniški  -a -o prid. () nanašajoč se na poveljnike ali poveljevanje: imeti poveljniške dolžnosti, pravice ♦ navt. poveljniški most najvišji del krova, odkoder se ladja upravlja; voj. poveljniško mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem
  21.      povêljstven  -a -o () pridevnik od poveljstvo: poveljstvena pisarna
  22.      povêljstvo  -a s () 1. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot: poveljstvo je sestavilo poročilo o spopadu; armadno poveljstvo // sedež te skupine: po dovoljenje je šel na poveljstvo 2. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot: prevzeti poveljstvo armade; poveljstvo nad četo je bilo izročeno novemu poročniku / poveljstvo ladje / pod poveljstvom generala
  23.      povérjeniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poverjenike: poverjeniški posel / poverjeniška mreža
  24.      povérjeništvo  -a s (ẹ̑) 1. (ljubiteljsko) zbiranje naročnikov, predplačnikov: prevzeti poverjeništvo; poverjeništvo za mladinski tisk na šoli / ta založba ima poverjeništvo v vsakem večjem kraju 2. med narodnoosvobodilnim bojem organ Komunistične partije Slovenije ali Osvobodilne fronte za vodenje in usklajevanje dela okrožnih komitejev: član poverjeništva / poverjeništvo za Primorsko, Gorenjsko in Štajersko // organ državne oblasti za vodenje posameznega področja javne uprave: gospodarsko poverjeništvo; poverjeništvo za kulturo in prosveto
  25.      povès  -ésa m ( ẹ́) redko povešenje: poves rame ♦ grad. razdalja, za katero se povesi nosilna konstrukcija zaradi obremenitve; šport. premik dela telesa navzdol

   30.114 30.139 30.164 30.189 30.214 30.239 30.264 30.289 30.314 30.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA