Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.226-30.250)



  1.      potróšnik  -a m (ọ̑) kdor kaj porablja: seznaniti potrošnike z novimi izdelki; skupnost potrošnikov; zahteve, želje potrošnikov / potrošniki električne energije, zemeljskega plina ◊ bot. rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih; cikorija
  2.      potróšnikov  -a -o (ọ̑) pridevnik od potrošnik: potrošnikove potrebe; z lepo izložbo so hoteli povečati potrošnikovo pozornost
  3.      potróšniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov // nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba ◊ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo
  4.      potróšništvo  -a s (ọ̑) pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: potrošništvo moderne družbe
  5.      potróšnja  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od potrošiti: potrošnja kruha se je pred prazniki povečala; potrošnja elektrike, vode; potrošnja goriva 2. uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: povečati, usmerjati potrošnjo; proizvodnja in potrošnja / izdelki za osebno, široko potrošnjo ◊ ekon. osebna potrošnja sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna potrošnja sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti
  6.      potróštati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. potolažiti: fant je potroštal dekle
  7.      potrpežljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost potrpežljivega človeka: znana mu je njena potrpežljivost / potrpežljivost ga je minila potrpljenje; poslušal ga je z veliko potrpežljivostjo
  8.      potrpljívost  -i ž (í) star. potrpežljivost: z veliko potrpljivostjo je vzgajala otroka
  9.      potŕpnost  -i ž () knjiž., redko potrpežljivost: potrpnost je bila njegova dobra lastnost
  10.      potŕtost  -i ž () stanje potrtega človeka: potrtost ga je minila; ekspr.: polastila se ga je potrtost; pasti v potrtost
  11.      potrudíti se  in potrúditi se -im se dov. ( ú ū) z delom, aktivnostjo pokazati voljo, željo a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: za svojo vlogo se je zelo potrudil; pri nalogi se je premalo potrudil / potrudil se je popraviti zmoto; potrudil se je, da bi stvar dobro razložil / potrudili so se in delo pravočasno opravili hitro, dosti so delali; moral se je potruditi, da ga je dohitel ni ga dohitel z lahkoto b) da se kaj naredi sploh: zakaj se ne potrudiš in ne naučiš; ni se potrudil, da bi zaprl okno / potrudil se je stopiti v stik z njimi // ekspr. priti, iti: potrudil se je do vrha; večkrat se je potrudil k vam / kot vljudnostna fraza potrudite se k predstojniku
  12.      potúhniti se  -em se dov.) nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskrenekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi potúhnjen -a -o 1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati 2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled 3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje
  13.      potúhnjenost  -i ž () ekspr. neodkritost, neiskrenost: njegova potuhnjenost me je zelo motila
  14.      potuhováti se  -újem se nedov.) večkrat se potuhniti: iz strahu se je potuhovala / ni se znal lagati in potuhovati
  15.      potújčenost  -i ž () nav. ekspr. stanje potujčenega človeka: potujčenost in odtujenost
  16.      potúliti se  -im se dov. (ú ū) ekspr. pritajiti se, sključiti se: pes se je potulil / potulil se je za zaveso in poslušal pogovor; pren. misli so se potulile ∙ ekspr. potuliti se iz dvorane neopazno, skrivaj oditi // postati neodkrit, neiskren: otrok se je potulil potúljen -a -o: potuljen glas; potuljen pes; prisl.: potuljeno se nasmihati
  17.      potvórjenost  -i ž (ọ̄) publ. narejenost, nepristnost: boj med pristnostjo in potvorjenostjo
  18.      poučênost  -i ž (é) stanje poučenega človeka: tega je bila kriva njihova slaba poučenost; poučenost javnosti o dogajanjih v svetu
  19.      poučljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poučljivega človeka: ne manjka mu poučljivosti ∙ knjiž. poučljivost dogodka poučnost
  20.      poúčnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost poučnega1: poučnost literarnega dela, razstave / pisec članka večkrat zaide v poučnost
  21.      poudárjenost  -i ž () lastnost, značilnost poudarjenega: čustvena poudarjenost / poudarjenost nekaterih elementov na sliki ♦ lingv. poudarjenost besede v stavku
  22.      poustvarítev  -tve ž () glagolnik od poustvariti: poustvaritev motiva / poustvaritev simfonije
  23.      poustváriti  -im dov. (á ā) ponovno umetniško obdelati: v pesnitvi je poustvaril motiv starih epskih pesmi; s filmom ni poustvaril celotne vsebine romana // umetniško obdelati sploh: pisatelj je poustvaril atmosfero tistega časa; posrečilo se mu je poustvariti otroško preprostost teh ljudi / ekspr. njegov čopič je poustvaril veliko lepot iz življenja // umetniško podati, reproducirati: poustvariti simfonijo
  24.      poustvarjálec  -lca [c in lc] m () kdor poustvarja: prevajalec naj bo poustvarjalec izvirnega besedila / večer glasbenih poustvarjalcev
  25.      poustvarjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo

   30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA