Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.151-30.175)


  1.      poštévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. upoštevati: te okoliščine je treba poštevati ● zastar. poštevati število s tri množiti ♪
  2.      poštírkati  -am dov. (í) nižje pog. poškrobiti: poštirkati prt poštírkan -a -o 1. deležnik od poštirkati: poštirkana srajca 2. pog., ekspr. ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: poštirkan moški; zmeraj je poštirkan; prisl.: poštirkano se držati ♪
  3.      poštnína  -e ž (ȋ) pristojbina za poštno storitev: plačati poštnino / poštnine oproščene pošiljke ♪
  4.      poštudírati  -am dov. (ȋ) pog. pomisliti: malo je poštudiral in odgovoril ∙ pog. glej, da ne bodo poštudirali, kam hodiš ugotovili, dognali ♪
  5.      poštúpati  -am dov. (ȗ) nižje pog. potresti, posuti: poštupati travnik; poštupati z moko ♪
  6.      pošumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pošumevati: pošumevanje listja, vej v vetru; pošumevanje valov ♪
  7.      pošumévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šumeti: drevje, suho listje pošumeva v vetru; morje pošumeva; brezoseb. v sencih mu je pošumevalo / miši pošumevajo po listju šumeč se premikajo pošumeváje: odšla je, pošumevaje s krilom pošumevajóč -a -e: pošumevajoč teči; pošumevajoče smreke ♪
  8.      pošuštévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šušteti: breze pošuštevajo; listje pošušteva v vetru / sedel je za pisalno mizo in pošušteval s papirjem ♪
  9.      pošvedráti  -ám dov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spremeniti prvotno obliko obuvala: pošvedrati čevlje; copate se hitro pošvedrajo pošvedrán -a -o: pošvedrani čevlji ∙ ekspr. hoditi pošvedran v pošvedranih čevljih; ekspr. pošvedran klobuk pomečkan, potlačen; ekspr. govoriti pošvedrano nemščino slabo, nepravilno; pošvedrane pete neenakomerno obrabljene ♪
  10.      potajeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž. prikrivati se, skrivati se: težko se je potajevala pred radovednimi ljudmi ♪
  11.      potánkost  -i ž (ȃ) knjiž. podrobnost, nadrobnost: povedal je nekaj potankosti o poteku dela; spuščati se v potankosti / do potankosti pozna ta problem zelo natančno ♪
  12.      potapljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na potapljače ali potapljanje: član potapljaške ekipe / potapljaški zvon; potapljaška maska, obleka / potapljaški šport ♪
  13.      potapljáštvo  -a s (ȃ) dejavnost potapljačev: razvoj potapljaštva ♪
  14.      potegávščina  -e ž (ȃ) neresen, smešen ali zabaven dogodek, s katerim se kdo prevara, ukani: vse je bila le velika potegavščina, a on tega ni spoznal // neresen, smešen ali zabaven dogodek sploh: od srca se je nasmejal njegovim potegavščinam; bil je pripravljen na vse potegavščine / ekspr. privoščiti si potegavščino na profesorjev račun / pogovarjali so se o šolskih potegavščinah ♪
  15.      potégnjenost  -i ž (ẹ́) pog. visoka postava: ali meriš s tem na mojo potegnjenost ∙ pog. njegova potegnjenost vase nedostopnost; nepriljudnost ♪
  16.      potegónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potegone: potegonsko in shujšano telo / ta potegonski lenuh ♪
  17.      potemnélost  -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost potemnelega: potemnelost kože, lesa ♪
  18.      potenciálnost  -i ž (ȃ) knjiž. možnost: to se ni nikoli uresničilo in je ostalo samo potencialnost; gre le za potencialnost spoznavanja // zmožnost, sposobnost: velika potencialnost jezika ♪
  19.      poténtnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost potentnega človeka, spolna zmožnost ♪
  20.      potépati se  -am se stil. -ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade // ekspr. hoditi brez cilja, namena: popoldne se grem malo potepat po mestu / pes se spet potepa ∙ ekspr. kod se pa tako dolgo potepa kje je, se mudi, zadržuje 2. ekspr. hoditi, potovati: potepal se je po starodavnih mestih; veliko se potepa po svetu potepajóč se -a -e: potepajoč se po mestu, je srečal starega znanca; potepajoči se delomrzneži ♪
  21.      potepínski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se (rad) potepa: potepinska fanta // potepuški: potepinsko življenje ♪
  22.      potêpsti se  -têpem se dov., potépel se potêpla se (é) ekspr. iti, oditi se potepat: fant se je spet potepel; mačka se je nekam potepla // iti (stran), oditi sploh: neznanec se je že zjutraj potepel iz mesta; sin se je potepel v Ameriko potepèn -êna -o: potepena mačka; odšel je domov kot potepen pes / kot psovka kje si bil tako dolgo, potepenec potepeni ♪
  23.      potepúšček  -čka m (ȗ) manjšalnica od potepuh: to pa je naš potepušček ♪
  24.      potepúška  -e ž (ȗ) ženska oblika od potepuh: beračice in potepuške / naše potepuške še zdaj ni domov ♪
  25.      potepúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na potepuhe ali potepuštvo: potepuški fant; potepuški otroci; ubili so potepuškega psa / potepuško življenje / v njem je precej potepuške krvi potepúško prisl.: potepuško živeti ♪

   30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA