Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (29.201-29.225)


  1.      póltnost  -i [u̯t] ž (ọ̄) knjiž. čutnost, poltenost: vsi so poznali njegovo poltnost / poltnost v literaturi ♪
  2.      póltónski 1 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) težek pol tone: poltonski kamniti bloki // ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo ♪
  3.      póltónski 2 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvica ♦ tisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše ♪
  4.      pólugásel  -sla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-á) knjiž. skoraj ugasel: polugasli ognji / človek s polugaslimi očmi ♪
  5.      pólúsnje  -a [ou̯] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.] ♪
  6.      pólusnjén  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi ♪
  7.      polutánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polutane: polutanske živali ♪
  8.      polutánstvo  -a s (ȃ) zastar. 1. lastnost, značilnost polutanskega: rasno polutanstvo 2. polovičarstvo, omahljivost: revolucija leta 1848 je propadla zaradi polutanstva buržoazije ♪
  9.      pólvisòk  -ôka -o [u̯v] prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) srednje visok: polvisok plot / polvisok cilinder; polvisoki čevlji ♪
  10.      pólvojáški  -a -o [u̯v] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol vojaški: polvojaška organizacija / nositi polvojaško čepico ♪
  11.      pólzastŕt  -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol zastrt: polzastrto okno / polzastrta luna; pren. polzastrto izražanje ♪
  12.      pólzatísnjen  -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. napol zatisnjen: poslušal ga je s polzatisnjenimi očmi ♪
  13.      pólzavést  -i [u̯z] ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest 2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih ♪
  14.      pólzavésten  -tna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ̄) 1. ki ni popolnoma pri zavesti: polzavesten bolnik; bil je že polzavesten, ko so ga našli / polzavestno stanje stanje, v katerem se osebek ne zaveda popolnoma 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten: polzavestno dejanje; polzavestna laž, želja ∙ knjiž. v delu je prisotna polzavestna ideja o narodni samobitnosti ne popolnoma jasna, neizrazita ♪
  15.      pólžast  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) ki ima obliko spirale: polžasti kodri / polžasti arhitektonski okraski / polžaste stopnice stopnice, ki se vzpenjajo spiralno ● ekspr. ne bodi tako polžast počasen ◊ fiz. polžasta vzmet spiralna vzmet; strojn. polžasto kolo kolo z izrezom na obodu, ki se prilega polžu pólžasto prisl.: polžasto zavit ♪
  16.      pólževski  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) redko polžji, polžev: polževska farma / polževska počasnost pólževsko prisl.: hoditi polževsko počasi ♪
  17.      pólživálski  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške: psoglavci, polkonji in druga polživalska bitja 2. ekspr. po določenih značilnostih precej podoben živalskemu: polživalski glasovi / ti barbari živijo še v polživalski dobi ♪
  18.      pomagáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. dejavnost pomagačev: obsojala je njegovo pomagaštvo pri mučenju jetnikov / izdajstvo, ovaduštvo in druge oblike okupatorskega pomagaštva ♪
  19.      pomalomeščániti  -im dov. (á ȃ) slabš. prilagoditi malomeščanskemu načinu življenja in mišljenja: ta družba ga je pomalomeščanila; nekdaj tako načelen človek, pa se je čisto pomalomeščanil pomalomeščánjen -a -o: živeti v pomalomeščanjenem okolju ♪
  20.      pomanjkljívost  -i ž (í) 1. nav. ekspr. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila // navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka 3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij ♪
  21.      pománjšanka  -e ž (ȃ) knjiž., redko manjšalnica, pomanjševalnica: hribček, pesmica in druge pomanjšanke ♪
  22.      pománjšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko 2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost pománjšan -a -o: pomanjšana fotografija; prikazati objekte v pomanjšanem merilu ♪
  23.      pomanjšáva  -e ž (ȃ) glagolnik od pomanjšati: pomanjšava slike / izdelati model v štirikratni pomanjšavi ♪
  24.      pomanjševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomanjševanje: pomanjševalno razmerje / pomanjševalne in povečevalne leče ♦ lingv. pomanjševalno obrazilo ♪
  25.      pomanjševálnica  -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje: tvoriti pomanjševalnice / rad uporablja pomanjševalnice ♪

   29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276 29.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA