Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (29.151-29.175)



  1.      pólpísmenost  -i [p] ž (ọ̑-) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost
  2.      pólprášnica  -e [p] ž (ọ̑-) bot. vsak od dveh delov prašnice
  3.      pólprepústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije
  4.      pólpretêklost  -i [p] ž (ọ̑-é) preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: v polpreteklosti so bile te bolezni pogoste
  5.      pólprevódniški  -a -o [p] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija
  6.      pólprofesionálen  -lna -o [p] prid. (ọ̑-) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven
  7.      pólproletárski  -a -o [p] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost
  8.      pólpropústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) polprepusten
  9.      pólpuščáva  -e [p] ž (ọ̑-) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije
  10.      pólresníca  -e [r] ž (ọ̑-í) nepopolna, enostranska resnica: v članku je veliko laži in polresnic
  11.      pólrísanica  -e [r] ž (ọ̑-) lov. lovska puška z eno risano in eno gladko cevjo: streljati s polrisanico
  12.      pólsánje  -sánj [s] ž mn. (ọ̑ọ̑-) sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje: polsanje so izginile; lepe, zmedene polsanje / v polsanjah je nekaj govoril
  13.      pólsèn  -snà [s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen
  14.      pólsénca  -e [s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila
  15.      pólsénčen  -čna -o [s] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk
  16.      pólsêstra  -e stil. -é [s] ž (ọ̑-é) ženska v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima eno sestro in eno polsestro
  17.      pólsládek  -dka -o [s] prid. (ọ̑-á) agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina
  18.      pólslán  -a -o [s] prid. (ọ̑- ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda
  19.      pólslép  -a -o [s] prid. (ọ̑-ẹ̑ ọ̑-ẹ́) knjiž. skoraj slep: polslep starček / polslepe oči
  20.      pólslíšen  -šna -o [s] prid. (ọ̑ọ̑-) knjiž. malo slišen: polslišen jok pólslíšno prisl.: polslišno šepetati
  21.      pólslúžben  -a -o [s] prid. (ọ̑-) zastar. poluraden: polslužbeno glasilo vlade pólslúžbeno prisl.: polslužbeno zanikati
  22.      pólspánec  -nca [s] m (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: v polspancu je nekaj govoril
  23.      pólspánje  -a [s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju
  24.      pólsrédnji  -a -e [s] prid. (ọ̑-ẹ̑) šport., v zvezi polsrednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 63 in 71 kg: boksar polsrednje kategorije
  25.      pólst  -í [s tudi ls] ž, daj., mest. ed. pôlsti in pólsti (ọ̑) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken: izdelovati polst; copate, klobuk iz polsti; neskl. pril.: teh. polst pero

   29.026 29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA