Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (29.126-29.150)


  1.      polnoštevílen  -lna -o [ou̯] prid. (ȋ) 1. ki ima toliko oseb, kot je določeno: bataljon je polnoštevilen; polnoštevilna skupina 2. ki zajema vse osebe določene skupnosti: polnoštevilni zbor zaposlenih / publ. tako polnoštevilne udeležbe že dolgo ni bilo velike, množične polnoštevílno prisl.: akcije so se udeležili polnoštevilno; polnoštevilno zbrani odborniki ♪
  2.      polnoštevílnost  -i [ou̯] ž (ȋ) značilnost polnoštevilnega: polnoštevilnost pevskega zbora ♪
  3.      polnoveljávnost  -i [u̯n] ž (á) pisar. veljavnost: dokazovati polnoveljavnost oporoke ♪
  4.      polnovrédnost  -i [u̯n] ž (ẹ́) publ. lastnost, značilnost polnovrednega: nekatere pridobitve civilizacije ogrožajo biološko polnovrednost človeka; umetniška polnovrednost dela ♪
  5.      polnozvóčnost  -i [u̯n] ž (ọ̄) knjiž. zvočna polnost, bogatost: po svoji polnozvočnosti ustvarja skladba orkestralni vtis ♪
  6.      pólóblast  -a -o [ou̯ tudi ol] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polobli: poloblasta riba / poloblast obok polkrožen / poloblasta oblika ♪
  7.      pólobrtníški  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȋ) ki ima določene značilnosti obrtniškega: polobrtniška proizvodnja ♪
  8.      pólodrásel  -sla -o tudi pólodrástel -tla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-ā ọ̑-á) ki ni popolnoma odrasel: polodrasel fant; sam.: razlike med odraslimi in polodraslimi ♪
  9.      pólodvísen  -sna -o [ou̯] prid. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) ki ni popolnoma odvisen: polodvisne države / priti v polodvisen položaj ♪
  10.      polomástiti  -im dov. (á ȃ) 1. krajši čas lomastiti: nekaj je polomastilo za njimi, potem je bilo pa vse tiho 2. ekspr. s silo polomiti, potrgati: vihar je polomastil drevje; polomastiti veje ♪
  11.      poloníst  -a m (ȋ) strokovnjak za polonistiko: uvodno študijo je napisal eden največjih jugoslovanskih polonistov ♪
  12.      polonístika  -e ž (í) veda o poljskem jeziku in književnosti: polonistika in bohemistika / diplomirati iz polonistike ♪
  13.      pólós  -í [ou̯] ž (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov z medsebojnim sečiščem razdeljenih osi elipse, hiperbole: izračunati polos / mala polos elipse 2. avt. vsaka od dveh osi, ki prenašata vrtenje na levo ali desno pogonsko kolo: polos se je zlomila / pogonska polos ♪
  14.      pólôsel  -ôsla [ou̯-ǝu̯] m (ọ̑-ó) zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle ♪
  15.      polóščiti  -im dov. (ọ̄) 1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje 3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil polóščen -a -o: pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam ♪
  16.      polotévati se  -am se nedov. (ẹ́) star. lotevati se: polotevati se različnih opravil / polotevala se ga je jeza, utrujenost / lesa se poloteva trohnoba ♪
  17.      polotíti se  in polótiti se -im se, stil. polotíti se -ím se dov., polótil se (ȋ ọ́; i í) star. lotiti se: če se boš stvari prav polotil, jo boš dobro izpeljal / polotiti se čiščenja sobe / polotiti se jedi na mizi; polotiti se novega romana začeti ga brati, pisati / polotiti se koga s pestmi / polotila se ga je bolezen; polotil se ga je strah; brezoseb. polotilo se ga je, da bi zakričal ♪
  18.      pólotróški  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ọ́) po določenih lastnostih, značilnostih podoben otroškemu: polotroški obraz / zavladalo je polotroško veselje ♪
  19.      polovíčarski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. 1. ki načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: polovičarski človek; postal je nedosleden, omahljiv, polovičarski 2. ki dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: pri tako pomembnem delu ne smemo biti polovičarski / polovičarsko delo, popravilo površno, slabo 3. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovičarski ukrep; polovičarska rešitev polovíčarsko prisl.: polovičarsko izpolnjevati dolžnosti; kritizirati polovičarsko obravnavanje problema ♪
  20.      polovíčarstvo  -a s (ȋ) nav. slabš. lastnost ali ravnanje polovičarja: ostro kritizirati, napadati polovičarstvo / logika ne pozna polovičarstva nedoslednosti, neusklajenosti / zaradi svojega polovičarstva je izgubil večino dobrih odjemalcev ♪
  21.      polovíčnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost polovičnega: polovičnost zneska / polovičnost rešitve / ekspr. v njegovih dejanjih ni bilo polovičnosti nedoslednosti ♪
  22.      polovínarstvo  -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo: odpraviti polovinarstvo ♪
  23.      položájski  -a -o prid. (ȃ) položajen: hote ali nehote poudarjamo osebno, doživljajsko in položajsko resnico ♦ gled. položajska komika situacijska komika; lit. položajska dolžina zloga dolžina zloga s kratkim samoglasnikom zaradi sledečih dveh ali več samoglasnikov položájsko prisl.: položajsko slikovito mesto ♪
  24.      polóžnost  -i ž (ọ́) značilnost položnega: položnost zemljišča / redko na strminah in položnostih položnih delih, področjih ♪
  25.      pólpísmen  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek ♪

   29.001 29.026 29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA