Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (29.001-29.025)


  1.      pokúsiti  -im dov., pokúšen (ú ȗ) dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokusila je kavo, če je dovolj sladka; vino je pokusil, nato pa popil; kuharica jed večkrat pokusi / prinesla jim je pokusit, kakšno potico je spekla; povabil jih je, da bi pokusili novo vino // ekspr., navadno z nikalnico malo popiti, pojesti: kruha ni niti pokusil; vino je samo pokusil / črne kave sploh ne pokusi pije; svinine še dolgo ne bo smel pokusiti jesti / kot povabilo pokusite no kakšen piškot pojejte, vzemite ♪
  2.      pokúšanje  -a s (ú) glagolnik od pokušati: pokušanje specialitet; pokušanje vina za Martinovo / ukvarjati se s pokušanjem peciva ♪
  3.      pokúšati  -am nedov. (ú) dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal // ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala ♪
  4.      pokuševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina // kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino ♪
  5.      pokúšnja  -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / redko prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo 3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti ♪
  6.      pokvárjenost  -i ž (ȃ) značilnost pokvarjenega: pokvarjenost hrane / njegova moralna pokvarjenost ♪
  7.      pokvarljívost  -i ž (í) značilnost pokvarljivega: pokvarljivost živila / pokvarljivost blaga ♪
  8.      pokvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize ♪
  9.      pokvékast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. izmaličen, iznakažen: bil je pokvekast / kot psovka kam rineš, pokveka pokvekasta ♪
  10.      polábski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Polabje: polabska pokrajina / Polabski Slovani ♪
  11.      polájšanje  -a s (ȃ) star. olajšanje: polajšanje bolečin / začutiti polajšanje ♪
  12.      polájšati  -am dov. (ȃ) star. olajšati: polajšati bolečine; polajšati revščino / polajšati pot navzgor / polajšati težo ♪
  13.      polákomiti se  -im se dov. (á) star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje ♪
  14.      polákomniti se  -im se dov. (á) postati lakomen česa: oženil se je z bogato vdovo, ker se je polakomnil njenega denarja; razpadajoče hiše se ni nihče polakomnil; polakomniti se oblasti ♪
  15.      polarizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polarizacijo: polarizacijska prizma / polarizacijski proces v kapitalistični družbi ♦ fiz. polarizacijski mikroskop mikroskop, ki uporablja polarizirano svetlobo; polarizacijska ravnina ravnina, pravokotna na smer električnega polja ♪
  16.      polárnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev 2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti ♦ fiz. električna, magnetna polarnost ♪
  17.      polasáti  -ám dov. (á ȃ) prijeti za lase in stresti: polasala ga je in potegnila za uho; sprli sta se in se celo polasali ● nar. travo so samo polasali površno pokosili polasáti se ekspr. stepsti se, pretepsti se: v sosednji vasi so se malo polasali ♪
  18.      poláskati  -am in poláskati se -am se dov. (á) navadno z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ugaja ji, če ji kdo polaska; s takimi besedami mu ni ravno polaskal / ti imaš karakter, mu je polaskal / polaskati njegovi nečimrnosti ∙ knjiž. rad bi se mu polaskal prikupil poláskan -a -o: bil sem polaskan, ker se je obrnil name za nasvet; čuti se polaskanega ♪
  19.      polastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od polastiti se: polastitev ozemlja ♪
  20.      polastíti se  -ím se dov., polástil se (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polastiti se njegovega denarja / sovražnik se je z orožjem polastil mesta / polastiti se oblasti // ekspr. narediti, da pride kaj osebku v uporabo: bila sva hitrejša in sva se brž polastila klopi 2. nav. ekspr. dobiti močen vpliv, oblast nad kom: hotela se ga je polastiti; ne mara, da bi se ga kdo polastil / skupina drugače mislečih se je hotela polastiti društva ∙ ekspr. brž ko je vstopil, se ga je polastila za ves večer dosegla, da je bil samo v njeni družbi; ekspr. v strasti se je je polastil imel z njo ljubezenski, spolni odnos 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ginjenost, groza, radost se ga je polastila; nemir, strah se je polastil množice / temna slutnja se mu je polastila duše polaščèn -êna -o: polaščen človek ♪
  21.      poláščanje  -a s (á) glagolnik od polaščati se: polaščanje dobrin / svet nemorale in polaščanja ♪
  22.      poláščati se  -am se nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polaščati se tujega / polaščati se oblasti 2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, moč nad kom: polaščati se ljudi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: obup, strah, veselje se ga polašča; polašča se ga spanec, utrujenost / dvom se polašča njegovega duha ♪
  23.      polaščeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor se česa polašča: po vsem hlepeči polaščevalci in izkoriščevalci sveta / polaščevalci in polaščeni posamezniki ♪
  24.      polaščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polaščanje: ta dejavnost ni bila polaščevalna / polaščevalne vojne / polaščevalna nagnjenja posameznikov polaščevalska ♪
  25.      polaščeválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na polaščevalce: polaščevalska nagnjenja posameznikov / polaščevalska ideologija ♪

   28.876 28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076 29.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA