Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.964-28.988)



  1.      poklést  -i ž (ẹ̑) nav. mn., nar. odkleščena veja: pobiral je poklesti in jih kuril
  2.      pokléstiti  -im dov., pokléščen (ẹ́ ẹ̄) s klestenjem odstraniti: poklestiti previsoke vrhove / poklestiti veje ● ekspr. združeni smo jih poklestili premagali, uničili; ekspr. toča je poklestila sadno drevje z močnim padanjem mu povzročila škodo
  3.      poklícanost  -i ž () nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izbran, določen: slediti svoji poklicanosti; zgodovinska poklicanost naroda; poklicanost žene, da rodi / javnost ima pomisleke o poklicanosti tega letalskega podjetja za njegov monopol
  4.      poklícnost  -i ž () poklicno ukvarjanje s čim: poklicnost in amaterstvo
  5.      pokljúški  -a -o prid. () nanašajoč se na Pokljuko: pokljuški gozdovi ♦ gozd. pokljuška smreka
  6.      poklónstvo  in poklônstvo -a s (ọ̑; ) zastar. poklonitev: začelo se je poklonstvo vseh županov // dar, darilo: zavrnila je njegovo poklonstvo
  7.      pokojíšče  -a s (í) zastar. 1. pokopališče: pokopan je na majhnem pokojišču 2. počivališče, zatočišče: vodil jih je v težko pristopna pokojišča
  8.      pokojnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na pokojnino: urediti pokojninsko vprašanje / pokojninski sklad; pokojninski upravičenec; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina; pokojninsko zavarovanje socialno zavarovanje, s katerim si zavarovanec zagotovi pravico do pokojninejur. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine
  9.      pokójnost  -i ž (ọ̄) knjiž. 1. mirnost: obšla ga je globoka pokojnost 2. mir, tišina: v sobi je bila moreča pokojnost
  10.      pòkoncílski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po koncilu 1962-1965: pokoncilske reforme
  11.      pokônčnost  -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost pokončnega: pokončnost stebel / pokončnost jezdeca vzravnanost 2. knjiž. načelnost, značajnost: poznavanje samega sebe pomaga k večji samozavesti in pokončnosti; moralna pokončnost; knjiga izraža avtorjevo pokončnost / premočrtnost in pokončnost boja
  12.      pòkongrésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na čas po (določenem) kongresu: pokongresna dejavnost / prvi pokongresni meseci
  13.      pokopalíšče  -a s (í) 1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev: razširiti, urediti pokopališče; pogrebni sprevod je zavil na pokopališče; opuščeno, vaško pokopališče / partizansko, vojaško pokopališče / v osmrtnicah pogreb bo ob 16. uri na domače pokopališče ∙ ekspr. kmalu se bo preselil na pokopališče bo umrl; vznes. na tem pokopališču počiva znani pesnik je pokopan; vznes. že dva meseca počiva na pokopališču je mrtev, pokopanurb. parkovno pokopališče na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni // v nekaterih deželah prostor za pokopavanje mrtvih bitij sploh: pasje pokopališče 2. ekspr., s prilastkom prostor za odlaganje starih, neuporabnih vozil: ladijsko pokopališče; pokopališče avtomobilov
  14.      pokopalíščen  -čna -o prid. () pokopališki: pokopališčni zid
  15.      pokopalíški  -a -o prid. () nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov ∙ ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolnarel. pokopališka kapela
  16.      pokórnost  -i ž (ọ́) podrejanje oblasti, gospostvu koga: odrekati, priseči komu pokornost; od nje je zahteval pokornost; pokornost nadrejenim / to je storil iz pokornosti do svoje matere
  17.      pokórščina  -e ž (ọ̄) priznavanje oblasti, gospostva koga: kmetje so gosposki izkazovali, odpovedali pokorščino; zahtevati od otroka pokorščino; brezpogojna pokorščina; prisiliti k pokorščini / držati dežele v pokorščini; živeti v pokorščini ∙ ekspr. noge so mu nenadoma odpovedale pokorščino ni mogel hoditi
  18.      pòkosílen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na čas po kosilu: pokosilni počitek / pokosilno razpoloženje
  19.      pokósiti  -im dov. (ọ́) pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo
  20.      pokosíti  -ím dov., pokósil ( í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko; za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen: mitraljezec je pokosil pet napadalcev / pokositi s strojnico / del armade je pokosila artilerija pobila, uničila // povzročiti, da kdo umre: pokosila ga je gripa, tuberkuloza; lakota je pokosila mnogo prebivalstva / vojna je pokosila veliko življenj ∙ ekspr. pokosila ga je smrt umrl je; žarg., šport. branilec je grdo pokosil srednjega napadalca ga udaril nizko po nogah, da je padel pokošèn -êna -o: pokošeni travniki; na vrhu so kot pokošeni popadali po tleh
  21.      pokosítriti  -im dov.) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pokositriti jekleno pločevino pokosítren -a -o: pokositrena posoda
  22.      pokostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec pokosteni
  23.      pokóstnica  -e ž (ọ̑) anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost: vnetje pokostnice
  24.      pokrajínarstvo  -a s () um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino; krajinarstvo: gojiti pokrajinarstvo
  25.      pokrajínski  -a -o prid. () nanašajoč se na pokrajino: a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej c) pokrajinska skupščina, ustava pokrajínsko prisl.: ta država je pokrajinsko zelo različna

   28.839 28.864 28.889 28.914 28.939 28.964 28.989 29.014 29.039 29.064  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA