Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.939-28.963)


  1.      pojasnílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj pojasni, pojasnjuje: pojasnilne opombe / podatek ima samo pojasnilno vrednost ♪
  2.      pojasnílo  -a s (í) kar kaj pojasnjuje: v tem dejstvu lahko iščemo pojasnilo za njegov uspeh / pojasnilo, da tako pač mora biti, ga ni zadovoljilo; dobiti, zahtevati pojasnilo od koga; napisati pojasnilo / dati pojasnilo / v pojasnilo naj dodam, da smo bili samo trije / stavek ima preveč pojasnil // lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
  3.      pojasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pojasniti: prizadevati si za pojasnitev nesporazuma / v pojasnitev še nekaj podatkov ♪
  4.      pojásniti  -im in pojasníti -ím dov., pojásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z govorjenjem, mimiko pojasniti / na kratko mu je pojasnil, kako je bilo 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dejstva bodo najbolje pojasnila našo odločitev / ni si znal pojasniti tesnobnega občutka / pojasniti svoje stališče do svetovnih problemov pojásnjen -a -o: problem še ni zadovoljivo pojasnjen ♪
  5.      pojasnjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje ♪
  6.      pojasnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba ♦ lingv. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega pojasnjeválno prisl.: o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno ♪
  7.      pojasnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pojasnjevati: pojasnjevanje nejasnih vprašanj / pojasnjevanje odločitve / njegovo pojasnjevanje je neverjetno ♪
  8.      pojasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: pojasnjevati učencem nove pojme / vsako sliko pojasnjuje kratek tekst // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z rokami je pojasnjeval tujcu, naj hitro odide / pojasnjeval jim je, da tega ni storil on / na zahtevo bralca uredništvo pojasnjuje, da gre za pomoto 2. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo pojasnjuje njegov nenadni odhod / pojasnjevati razmerje do življenja ◊ lingv. odvisniki pojasnjujejo nadredne stavke ♪
  9.      pojasnjív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. pojasnljiv: pojasnjiv pojav ♪
  10.      pojasnljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da pojasniti: pojasnljiv pojav; to ni pojasnljivo ♪
  11.      pojáviti se  -im se dov. (á ȃ) 1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na bojišču se je pojavila nova divizija; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle // s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno 2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na jugoslovanskih odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili ♪
  12.      pojávljati se  -am se nedov. (á) 1. navadno s prislovnim določilom izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času: beseda se pojavlja v različnih zvezah; ta priimek se na Slovenskem pogosto pojavlja / na trgu se pojavljajo vedno boljši izdelki / ta bolezen se pogosto pojavlja; v tisti dobi se je že začelo pojavljati močno delavsko gibanje / v tisku so se pojavljale ugodne in neugodne kritike so bile objavljane, so izhajale; v istem času se začnejo na renesančnih slikah pojavljati novi motivi // s prihajanjem na določeno mesto, področje (večkrat) postajati viden, zaznaven: sonce se je pojavljalo na nebu vedno bolj pozno / na zaslonu so se pojavljali znani igralci / med oblaki se je pojavljala luna in spet izginjala 2. nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: gripozna obolenja se pojavljajo nenadoma / na obrazu so se pojavljali izpuščaji / pojavljale so se vznemirljive govorice / publ. pojavlja se potreba po reformi / ob takih mislih se ji je na obrazu pojavljal nasmeh pojavljajóč se -a -e: pojavljajoč se v kratkih presledkih ♪
  13.      pojávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost pojavnega: dojemati svet po njegovi pojavnosti; tega slikarja zanima plastična pojavnost predmeta / opisati zunanjo pojavnost česa podobo, videz, zunanjost; publ. idejne in slogovne pojavnosti romana značilnosti // kar se pojavlja, obstaja na čutno zaznaven način: metafizika že vnaprej osmišlja celotno pojavnost; ta pojav je del širše pojavnosti ♪
  14.      pojésti  -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija ● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje pojéden -a -o: napol pojedena žemlja ♪
  15.      pojmóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost // kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost ♪
  16.      pojóčnost  -i ž (ọ́) redko pevnost, spevnost: pojočnost melodije / pojočnost njegove govorice ♪
  17.      pojútrišnjem  prisl. (ȗ) drugega dne po današnjem dnevu: jutri bo svatba, pojutrišnjem se odpeljeta; čakal ga bom pojutrišnjem zjutraj ♪
  18.      pojútrišnji  -a -e prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu: pojutrišnji dan / veselili so se pojutrišnjega izleta 2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: razmišljati o pojutrišnjih razmerah v državi ♪
  19.      pokasírati  -am dov. (ȋ) pog. sprejeti denar za prodano blago: pri tej mizi natakar še ni pokasiral // dobiti, prejeti: za svoj nastop je pevec precej pokasiral / gleda, da čimveč pokasira ♪
  20.      pokášljati  -am dov. (ȃ) krajši čas kašljati: hodil je po gozdu ter tu in tam pokašljal // zakašljati: malo pokašlja in reče / pokašljala je, češ naj neha govoriti pokášljati se pog., ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: pokašljam se na tako družbo; pokašlja se na naše mnenje ♪
  21.      pokašljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev ♪
  22.      pokašljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval / v zadregi je pokašljeval 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati pokašljeváje: pokašljevaje se je slačil pokašljujóč -a -e: pokašljujoči bolniki ♪
  23.      pokesáti se  -ám se [kǝs] dov. (á ȃ) občutiti kesanje: pokesal se je, da je to storil / nikoli se ni pokesala, da se je tako mlada poročila ♦ rel. pokesati se grehov ♪
  24.      poklapánost  -i ž (á) ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti ♪
  25.      poklásti  -kládem dov. (á ȃ) redko dati živini (živinsko) krmo; položiti: poklasti konjem ♪

   28.814 28.839 28.864 28.889 28.914 28.939 28.964 28.989 29.014 29.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA