Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.926-28.950)



  1.      poimenítiti se  -im se dov.) ekspr. postati ugleden, premožen: ni si mislil, da se bo tako hitro poimenitil
  2.      poiménski  -a -o prid. (ẹ̑) narejen, sestavljen po imenih: poimenski seznam naročnikov; poslati poimensko prijavo tekmovalcev poiménsko prisl.: poimensko navajati
  3.      pòimpresionístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva
  4.      pòimpresionízem  -zma m (-) um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: vpliv poimpresionizma
  5.      pòindustríjski  -a -o prid. (-) soc., v zvezi poindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 4.000 do 20.000 dolarjev na prebivalca
  6.      pointilíst  -a [poan-] m () predstavnik pointilizma: pointilisti in fauvisti
  7.      pointilístičen  -čna -o [poan-] prid. (í) nanašajoč se na pointilizem: slikati v pointilistični tehniki / pointilistična slika
  8.      poiskáti  -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í) 1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev 3. ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako 4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava ● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči
  9.      poístiti  -im dov. ( ) knjiž. imeti, šteti za isto: glasbeno temo je poistil s temo romance; mladostnik se pogostokrat poisti z literarnimi ali filmskimi junaki
  10.      poistovétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od poistovetiti: poistovetenje interesov / poistovetenje bralca z junakom romana
  11.      poistovétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) publ. identificirati, poenačiti: poistovetiti svoje interese z interesi skupine / poistovetiti nadarjenost s prizadevnostjo; poistovetiti se z osebami v filmu; poistovetiti se z naravo
  12.      poizkus  ipd. gl. poskus ipd.
  13.      poizprášati  tudi poizprašáti -am dov., tudi poizprášala (á á á) knjiž. povprašati, izprašati: poizprašal jo je vse o njem
  14.      pojasnílen  -lna -o prid. () ki kaj pojasni, pojasnjuje: pojasnilne opombe / podatek ima samo pojasnilno vrednost
  15.      pojasnílo  -a s (í) kar kaj pojasnjuje: v tem dejstvu lahko iščemo pojasnilo za njegov uspeh / pojasnilo, da tako pač mora biti, ga ni zadovoljilo; dobiti, zahtevati pojasnilo od koga; napisati pojasnilo / dati pojasnilo / v pojasnilo naj dodam, da smo bili samo trije / stavek ima preveč pojasnil // lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti
  16.      pojasnítev  -tve ž () glagolnik od pojasniti: prizadevati si za pojasnitev nesporazuma / v pojasnitev še nekaj podatkov
  17.      pojásniti  -im in pojasníti -ím dov., pojásnil (ā ; í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z govorjenjem, mimiko pojasniti / na kratko mu je pojasnil, kako je bilo 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dejstva bodo najbolje pojasnila našo odločitev / ni si znal pojasniti tesnobnega občutka / pojasniti svoje stališče do svetovnih problemov pojásnjen -a -o: problem še ni zadovoljivo pojasnjen
  18.      pojasnjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje
  19.      pojasnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba ♦ lingv. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega pojasnjeválno prisl.: o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno
  20.      pojasnjevánje  -a s () glagolnik od pojasnjevati: pojasnjevanje nejasnih vprašanj / pojasnjevanje odločitve / njegovo pojasnjevanje je neverjetno
  21.      pojasnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: pojasnjevati učencem nove pojme / vsako sliko pojasnjuje kratek tekst // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z rokami je pojasnjeval tujcu, naj hitro odide / pojasnjeval jim je, da tega ni storil on / na zahtevo bralca uredništvo pojasnjuje, da gre za pomoto 2. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo pojasnjuje njegov nenadni odhod / pojasnjevati razmerje do življenja ◊ lingv. odvisniki pojasnjujejo nadredne stavke
  22.      pojasnjív  -a -o prid. ( í) knjiž. pojasnljiv: pojasnjiv pojav
  23.      pojasnljív  -a -o prid. ( í) ki se da pojasniti: pojasnljiv pojav; to ni pojasnljivo
  24.      pojáviti se  -im se dov.) 1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na bojišču se je pojavila nova divizija; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle // s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno 2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na jugoslovanskih odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili
  25.      pojávljati se  -am se nedov. (á) 1. navadno s prislovnim določilom izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času: beseda se pojavlja v različnih zvezah; ta priimek se na Slovenskem pogosto pojavlja / na trgu se pojavljajo vedno boljši izdelki / ta bolezen se pogosto pojavlja; v tisti dobi se je že začelo pojavljati močno delavsko gibanje / v tisku so se pojavljale ugodne in neugodne kritike so bile objavljane, so izhajale; v istem času se začnejo na renesančnih slikah pojavljati novi motivi // s prihajanjem na določeno mesto, področje (večkrat) postajati viden, zaznaven: sonce se je pojavljalo na nebu vedno bolj pozno / na zaslonu so se pojavljali znani igralci / med oblaki se je pojavljala luna in spet izginjala 2. nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: gripozna obolenja se pojavljajo nenadoma / na obrazu so se pojavljali izpuščaji / pojavljale so se vznemirljive govorice / publ. pojavlja se potreba po reformi / ob takih mislih se ji je na obrazu pojavljal nasmeh pojavljajóč se -a -e: pojavljajoč se v kratkih presledkih

   28.801 28.826 28.851 28.876 28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA