Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (28.914-28.938) 
- pohújšanec -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor je pohujšan: pohujševalci in pohujšanci ♪
- pohújšanje -a s (ȗ) glagolnik od pohujšati: njihove razvade so vzbujale splošno zaničevanje in pohujšanje; pohujšanje otrok / dajati pohujšanje pohujševati / bil jim je v pohujšanje ∙ ekspr. ne beri tega pohujšanja pohujšljive knjige, romana ♪
- pohújšati -am dov. (ȗ) v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročiti, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujšati mladino z neprimernim pisanjem; pren., ekspr. s svojim nastopom je pohujšal sodelavce pohújšati se zastar. poslabšati se: razmere so se še pohujšale pohújšan -a -o: pohujšan človek ♪
- pohujševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujševalec mladine ♪
- pohujševálnica -e ž (ȃ) ekspr. kraj, kjer se kdo pohujša, pokvari: poboljševalnica je bila zanj le pohujševalnica ♪
- pohujševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročati, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujševati mladino; otroci se z branjem takih knjig pohujšujejo 2. ekspr. slabo vplivati, kvariti: njegovo zabavljanje je pohujševalo sodelavce ● ekspr. ljudje so se pohujševali nad njegovimi slikami zgražali ♪
- pohujšljív -a -o prid. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju s katerim se pohujšuje: pohujšljive knjige, slike; pohujšljivo govorjenje / ekspr. dekle je pohujšljivo in zapeljivo 2. ekspr. škodljiv, slab, neprimeren: širiti pohujšljive ideje; tvoja trditev je pohujšljiva ♪
- pohujšljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujšljivci in zapeljivci deklet ♪
- pohujšljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od pohujšljivec: ne druži se s to pohujšljivko ♪
- pohujšljívost -i ž (í) v krščanskem okolju lastnost, značilnost pohujšljivega: pohujšljivost njegovih romanov / živeti v pohujšljivosti ♪
- pohúliti se -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil pohúljen -a -o 1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja 2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen človek ♪
- poigrájčkati se -am se dov. (ȃ) ekspr. poigrati se: malo se poigrajčkaj z otroki / poigrajčkati se z dekletom ♪
- poimenítiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. postati ugleden, premožen: ni si mislil, da se bo tako hitro poimenitil ♪
- poiménski -a -o prid. (ẹ̑) narejen, sestavljen po imenih: poimenski seznam naročnikov; poslati poimensko prijavo tekmovalcev poiménsko prisl.: poimensko navajati ♪
- pòimpresionístičen -čna -o prid. (ȍ-í) nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva ♪
- pòimpresionízem -zma m (ȍ-ȋ) um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: vpliv poimpresionizma ♪
- pòindustríjski -a -o prid. (ȍ-ȋ) soc., v zvezi poindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 4.000 do 20.000 dolarjev na prebivalca ♪
- pointilíst -a [poan-] m (ȋ) predstavnik pointilizma: pointilisti in fauvisti ♪
- pointilístičen -čna -o [poan-] prid. (í) nanašajoč se na pointilizem: slikati v pointilistični tehniki / pointilistična slika ♪
- poiskáti -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í) 1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev 3. ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z
daljnogledom; poiskati napako 4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava ● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči ♪
- poístiti -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. imeti, šteti za isto: glasbeno temo je poistil s temo romance; mladostnik se pogostokrat poisti z literarnimi ali filmskimi junaki ♪
- poistovétenje -a s (ẹ̑) glagolnik od poistovetiti: poistovetenje interesov / poistovetenje bralca z junakom romana ♪
- poistovétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) publ. identificirati, poenačiti: poistovetiti svoje interese z interesi skupine / poistovetiti nadarjenost s prizadevnostjo; poistovetiti se z osebami v filmu; poistovetiti se z naravo ♪
- poizkus ipd. gl. poskus ipd. ♪
- poizprášati tudi poizprašáti -am dov., tudi poizprášala (á á á) knjiž. povprašati, izprašati: poizprašal jo je vse o njem ♪
28.789 28.814 28.839 28.864 28.889 28.914 28.939 28.964 28.989 29.014