Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (28.901-28.925) 
- pohíšje -a s (ȋ) zastar. hišna oprema: staro pohišje v gradovih ♪
- pohišnína -e ž (ȋ) knjiž., redko hišna oprema: zapustil mu je hišo z vso pohišnino ♪
- pohíštven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje ♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva ♪
- pohíštvo -a s (ȋ) 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro ♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo ♪
- pohlastáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: komaj je imel čas, da je pohlastal nekaj malega; pohlastali so že pol pečenke; pren. ognjeni zublji so pohlastali del gozda ♪
- pohlépnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda ♪
- pohlévnost -i ž (ẹ́) lastnost pohlevnega človeka: prirojena pohlevnost in potrpežljivost ♪
- pohôpsati -am in pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca ♪
- póhorski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Pohorje: pohorski gozdovi / pohorski granit / legendarni Pohorski bataljon ♪
- pohôtnost -i ž (ó) lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti ♪
- pohrstévati -am nedov. (ẹ́) večkrat hrstniti: suhe veje pohrstevajo / sneg je pohrsteval pod pasjimi šapami ♪
- pohrústati -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač ∙ ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo ♪
- pohudováti se -újem se dov. (á ȗ) krajši čas biti hud, jezen: ker je niso ubogali, se je pohudovala ♪
- pohújšanec -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor je pohujšan: pohujševalci in pohujšanci ♪
- pohújšanje -a s (ȗ) glagolnik od pohujšati: njihove razvade so vzbujale splošno zaničevanje in pohujšanje; pohujšanje otrok / dajati pohujšanje pohujševati / bil jim je v pohujšanje ∙ ekspr. ne beri tega pohujšanja pohujšljive knjige, romana ♪
- pohújšati -am dov. (ȗ) v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročiti, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujšati mladino z neprimernim pisanjem; pren., ekspr. s svojim nastopom je pohujšal sodelavce pohújšati se zastar. poslabšati se: razmere so se še pohujšale pohújšan -a -o: pohujšan človek ♪
- pohujševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujševalec mladine ♪
- pohujševálnica -e ž (ȃ) ekspr. kraj, kjer se kdo pohujša, pokvari: poboljševalnica je bila zanj le pohujševalnica ♪
- pohujševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročati, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujševati mladino; otroci se z branjem takih knjig pohujšujejo 2. ekspr. slabo vplivati, kvariti: njegovo zabavljanje je pohujševalo sodelavce ● ekspr. ljudje so se pohujševali nad njegovimi slikami zgražali ♪
- pohujšljív -a -o prid. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju s katerim se pohujšuje: pohujšljive knjige, slike; pohujšljivo govorjenje / ekspr. dekle je pohujšljivo in zapeljivo 2. ekspr. škodljiv, slab, neprimeren: širiti pohujšljive ideje; tvoja trditev je pohujšljiva ♪
- pohujšljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujšljivci in zapeljivci deklet ♪
- pohujšljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od pohujšljivec: ne druži se s to pohujšljivko ♪
- pohujšljívost -i ž (í) v krščanskem okolju lastnost, značilnost pohujšljivega: pohujšljivost njegovih romanov / živeti v pohujšljivosti ♪
- pohúliti se -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil pohúljen -a -o 1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja 2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen človek ♪
- poigrájčkati se -am se dov. (ȃ) ekspr. poigrati se: malo se poigrajčkaj z otroki / poigrajčkati se z dekletom ♪
28.776 28.801 28.826 28.851 28.876 28.901 28.926 28.951 28.976 29.001