Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.889-28.913)



  1.      pogréznjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje pogreznjenega: pogreznjenost tal / pogreznjenost v branje / trenutki globoke pogreznjenosti vase
  2.      pogrísti  -grízem dov. (í) 1. z grizenjem odstraniti: pogristi poganjke, travo / pogristi nohte 2. redko raniti z ugrizi; ogristi: bolni pes je pogrizel več psov; dati psom nagobčnike, da se ne bi pogrizli ∙ ekspr. ljudje bi se pogrizli, če bi jim preveč popustili brezobzirno obračunali drug z drugim pogrízen -a -o: pogrizeni nohti
  3.      pogróšen  -šna -o prid. (ọ̄) slabš. cenen, malovreden: pogrošni izdelki; kadi pogrošne cigare / brati pogrošne romane / posmehovati se pogrošni modrosti; banalne, pogrošne resnice
  4.      pogŕšati  -am dov. () narediti kaj (bolj) grdo: ta obleka je ne polepša, ampak pogrša; z leti se je postarala in pogršala / pisatelj je realnost preveč pogršal
  5.      pogruntávščina  -e ž () pog., ekspr. domislek, zamisel: to je bila njena pogruntavščina / zanimiva konstrukcijska pogruntavščina
  6.      pogubljênost  -i ž (é) ekspr. stanje, značilnost pogubljenega, izgubljenega človeka: zaveda se svoje majhnosti in pogubljenosti
  7.      pogúbnost  -i ž (ú) ekspr. lastnost, značilnost pogubnega: pogubnost dejanja, ravnanja
  8.      pogubonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj
  9.      pogúmnost  -i ž (ú) lastnost pogumnega človeka: komaj je čakal priložnosti, da bi pokazal svojo pogumnost / knjiž. zbral je vso pogumnost in spregovoril ves pogum / pogumnost njegovega predloga jih je presenetila drznost
  10.      pogúzniti se  -em se dov.) nar. zahodno zdrseti, spustiti se po zadnjici: otrok se je poguznil s peči; pren. s strmine nad cesto se je poguznilo za voz zemlje
  11.      pohábljenost  -i ž () lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost
  12.      pohécati se  -am se dov. (ẹ̑) nižje pog. pošaliti se: čeprav se je samo malo pohecal, mu ni odpustila
  13.      pohíšje  -a s () zastar. hišna oprema: staro pohišje v gradovih
  14.      pohišnína  -e ž () knjiž., redko hišna oprema: zapustil mu je hišo z vso pohišnino
  15.      pohíštven  -a -o prid. () nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje ♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva
  16.      pohíštvo  -a s () 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro ♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
  17.      pohlastáti  -ám dov.) ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: komaj je imel čas, da je pohlastal nekaj malega; pohlastali so že pol pečenke; pren. ognjeni zublji so pohlastali del gozda
  18.      pohlépnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda
  19.      pohlévnost  -i ž (ẹ́) lastnost pohlevnega človeka: prirojena pohlevnost in potrpežljivost
  20.      pohôpsati  -am in pohópsati -am dov. (; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
  21.      póhorski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Pohorje: pohorski gozdovi / pohorski granit / legendarni Pohorski bataljon
  22.      pohôtnost  -i ž (ó) lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti
  23.      pohrstévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat hrstniti: suhe veje pohrstevajo / sneg je pohrsteval pod pasjimi šapami
  24.      pohrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač ∙ ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo
  25.      pohudováti se  -újem se dov.) krajši čas biti hud, jezen: ker je niso ubogali, se je pohudovala

   28.764 28.789 28.814 28.839 28.864 28.889 28.914 28.939 28.964 28.989  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA