Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.864-28.888)


  1.      pogostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve ♪
  2.      pogostíti  -ím dov., pogóstil (ȋ í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni ♪
  3.      pogóstnost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogostno: pogostnost motivov iz narave // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: ugotavljati pogostnost posameznih besed; pogostnost tresljajev ♪
  4.      pogóstnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na pogostnost: pogostnostna raba izrazov / pogostnostni slovarji prikazujejo stopnjo rabe posameznih besed ♪
  5.      pogóstokrat  prisl. (ọ̑) redko velikokrat, pogosto: stric nam pogostokrat prinese bonbone ♪
  6.      pogóstoma  prisl. (ọ̑) knjiž. velikokrat, pogosto: soseda je pogostoma hodila k nam v vas; pri nas so to burko igrali sorazmerno pogostoma ♪
  7.      pogóstost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogosto: pogostost pojavljanja neviht // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: pogostost besed; albinizem se pojavlja pri ljudeh v pogostosti 1 : 20.000 ♪
  8.      pogostováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih gostiti: prenočevati in pogostovati tujce ♪
  9.      pogóščar  tudi pogóšar -ja m (ọ̑) nar. gorenjsko partizan: akcije pogoščarjev // kdor prebiva ali se skriva v gozdovih; gozdovnik: bil je pogoščar in divji lovec ♪
  10.      pogóščati  -am nedov. (ọ́) gostiti: povsod so jih prijazno sprejemali in pogoščali ♪
  11.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje ♪
  12.      pogóvornost  -i ž (ọ̑) lingv. lastnost, značilnost pogovornega: pogovornost besedila, prevoda ♪
  13.      pogŕbiti se  -im se dov. (ŕ ȓ) zgrbiti se: ves se je pogrbil, kot bi nosil težko breme na hrbtu pogŕbljen -a -o: čokat, pogrbljen je šel po cesti ♪
  14.      pogrébniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogrebnike: pogrebniška služba; pogrebniško delo / star. pogrebniški zavod pogrebni zavod // tak kot pri pogrebniku: dekle z bledim, pogrebniškim obrazom ♪
  15.      pogrêbsti  -grêbem dov., pogrébel pogrêbla; tudi pogrêben (é) 1. krajši čas grebsti: vranca sta pogrebla s kopiti / s prsti je pogrebla po odeji 2. spraviti na kup: pogrebsti pepel, žerjavico / pogrebla je ogenj iz peči in odšla spat 3. ekspr. vznemiriti: misel na razpravo ga je pogrebla 4. zastar. pokopati: prehladil se je in šesti dan so ga že pogrebli / bukev ga je pogrebla pod seboj ♪
  16.      pogrébščina  -e ž (ẹ̑) pogostitev po pogrebu: pogrebščino so pripravili kar doma; povabiti, priti na pogrebščino; ekspr. zaplešimo, saj nismo na pogrebščini; razkošna, skromna pogrebščina; držali so se kot na pogrebščini ♪
  17.      pogréšanec  -nca m (ẹ́) kdor je pogrešan: iskati pogrešance; razglasiti pogrešanca za mrtvega ♪
  18.      pogréšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pogrešati: pogrešanje prijateljstva ♪
  19.      pogréšanka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od pogrešanec: iskati pogrešanko ♪
  20.      pogréšati  -am nedov. (ẹ́) 1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša // navadno s prislovnim določilom biti čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja koga: otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala 2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik pogréšan -a -o: iskati pogrešane predmete; sam.: prišteli so ga med pogrešane; bilo je veliko pogrešanih ♪
  21.      pogréšek  -ška m (ẹ̑) star. napaka: narediti pogrešek; velik pogrešek; pogrešek pri delu / tiskarski pogrešek ♪
  22.      pogréšen  -šna -o prid. (ẹ̄) star. 1. napačen: sklepi so popolnoma pogrešni 2. grd, nespodoben: pogrešne misli, želje ♪
  23.      pogrešíti  -ím dov., pogréši; pogréšil (ȋ í) 1. narediti napako: pogrešila je, ker ga ni povabila; velikokrat pogreši / kaj si pa pogrešil 2. ugotoviti, opaziti odsotnost, manjkanje koga, česa: takoj ga je pogrešila; bal se je, da ga ne bi pogrešili / kdaj si pa pogrešil plašč; brez škode pogrešiti kaj / nedov. tega človeka bomo lahko pogrešili pogrešèn -êna -o: delo je popolnoma pogrešeno ♪
  24.      pogréška  -e ž (ẹ̑) zastar. napaka: naredil je veliko pogreško; pogreška v računu ♪
  25.      pogrešljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da pogrešiti, pogrešati: vse navedene dobrine so pogrešljive ♪

   28.739 28.764 28.789 28.814 28.839 28.864 28.889 28.914 28.939 28.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA