Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.839-28.863)


  1.      pogasítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pogasiti: pogasitev ognja / pogasitev peči / pogasitev žeje ♪
  2.      pogasíti  -ím dov., pogásil; pogašèn (ȋ í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen ♪
  3.      pogásniti  -em dov. (á ȃ) knjiž. ugasniti: ogenj v peči je pogasnil / temnilo se je in barve so počasi pogasnile / ogenj v njenih očeh je pogasnil; preh. pogasniti luči v stanovanju drugo za drugo ugasniti ♪
  4.      pogášati  -am nedov. (á) knjiž. ugašati: večerna zarja že pogaša; preh. jesen pogaša žar poletja ♪
  5.      poglavárstvo  -a s (ȃ) položaj, funkcija poglavarja: odpovedati se poglavarstvu / leta njegovega poglavarstva ♪
  6.      poglavítnost  -i ž (ȋ) knjiž. poglavitna, najpomembnejša stvar: zapomniti si vsaj poglavitnosti / obdelati kaj v poglavitnostih ♪
  7.      poglobljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost poglobljenega: poglobljenost kanala / poglobljenost pesniškega izraza; poduhovljenost in čustvena poglobljenost / ekspr. pisati o problemu z veliko poglobljenostjo ♪
  8.      pognêsti  -gnêtem dov., pognêtel in pognétel pognêtla, stil. pognèl pognêla (é) krajši čas gnesti: testo na hitro pognetemo in zvaljamo / dodaj rumenjak in vodo ter pogneti v gladko testo ♪
  9.      pogodíti se  -ím se dov., pogódil se (ȋ í) doseči soglasje, sporazum glede česa: pogoditi se za ceno; z vodstvom so se že pogodili / končno sta se pogodila med seboj pogojèn in pogodèn -êna -o: pogojena cena, plača, vsota ♪
  10.      pogodljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost pogodljivega: značaje je opisal z izredno pogodljivostjo / pogodljivost besed, čustev / pogodljivost dovtipa duhovitost, domiselnost ♪
  11.      pogojênost  -i ž (é) publ. lastnost, značilnost pogojenega: časovna, družbena pogojenost romana; človekova biološka in psihološka pogojenost / pogojenost od raznih dejavnikov odvisnost ♪
  12.      pogójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost pogojnega: pogojnost privolitve ♦ jur. pogojnost obsodbe ♪
  13.      pogóltnost  -i [u̯t] ž (ọ́) slabš. lastnost, značilnost pogoltnega človeka: njegova pogoltnost je velika / zlato, ki si ga je nabral s svojo brezsrčno pogoltnostjo ♪
  14.      pogónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogon: a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjem b) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka c) pogonski inženir obratni inženir ◊ mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo ♪
  15.      pogorélščina  -e [u̯š tudi lš] ž (ẹ̑) 1. ekspr. neuspeh, polom: doživeli so veliko pogorelščino 2. zastar. prispevki za pogorelce: zbirati pogorelščino ♪
  16.      pogoríšče  -a s (í) kar ostane po požaru, ognju: na hribu stoji pogorišče planinske koče; ko se je vrnil iz vojske, je našel na mestu hiše pogorišče; oljčni nasadi so se v nekaj urah spremenili v pogorišče // kraj požara, ognja: živino so odvlekli s pogorišča v sosedov hlev; pren., ekspr. pogorišče ljubezni ♪
  17.      pogórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogorje: pogorske globeli, stene / pogorske vasi / prišli so tudi pogorski kmetje ♪
  18.      pogospodáriti  -im dov. (á ȃ) krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili ♪
  19.      pogospodínjiti  -im dov. (í ȋ) krajši čas gospodinjiti: včasih mu je prišla pogospodinjit ♪
  20.      pogospóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospodov: hoteli so ga pogospoditi; v mestu se je hitro pogospodil ♪
  21.      pogospôditi  -im dov. (ó ȏ) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospode: ženo je skušal pogospoditi; kmalu se je pogospodil / pogospoditi navade ♪
  22.      pogospôščiti se  -im se dov. (ó ȏ) zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila ♪
  23.      pogóst  -a -o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle upora // ki ima razmeroma veliko frekvenco: to so pogosti primeri; pogoste besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogosto utripanje luči; potresni sunki so postajali še pogostejši in močnejši pogósto prisl.: pogosto prihaja k nam na obisk; to se pogosto sliši; zelo pogosto ga srečam; zdaj bomo bolj pogosto hodili v gledališče; čedalje pogosteje zahaja v kavarno ♪
  24.      pogóstem  in po góstem prisl. (ọ̑ ) star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem ♪
  25.      pogósten  -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši ♪

   28.714 28.739 28.764 28.789 28.814 28.839 28.864 28.889 28.914 28.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA