Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (28.676-28.700) 
- podóbnost -i ž (ọ́) lastnost, stanje podobnega: opaziti podobnost med starši in otroki; duhovna, telesna podobnost / podobnost njunih oblek je bila zelo očitna / podobnost slike z modelom / podobnost mnenj ju je zbližala / vsaka podobnost z resničnimi dogodki je naključna ♪
- podobobórstvo -a s (ọ̑) knjiž. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: protestantsko podoboborstvo ♪
- podobopís -a m (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: raziskovati primitivne podobopise ♪
- podobopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podobopis, podobopisje: podobopisna znamenja / podobopisna pisava ♪
- podobopísje -a s (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: podobopisje in klinopis ♪
- podobríkati se -am se dov. (ȋ) izkazati komu v manjši meri prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ve, kje se je treba podobrikati; znati se podobrikati / podobrikati se dekletu / maček se mi je podobrikal ♪
- pòdodsèk -éka m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva ♪
- pòdoficírski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika ♪
- podôkenski tudi podókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) ki je pod oknom: podokenski prostor / podokenska polica okenska polica ♪
- pòdóktorski -a -o prid. (ȍ-ọ́) ki je po doktorskem naslovu: podoktorsko raziskovalno delo ♪
- podólgast -a -o [u̯g] prid. (ọ̑) podolgovat: podolgast predmet; hišo so zgradili podolgasto / obraz je imela zelo podolgast ♪
- podolgovátost -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost podolgovatega: podolgovatost obraza ♪
- podónavski -a -o (ọ̑) pridevnik od Podonavje: podonavske dežele ♪
- podpàs in podpás -ása m (ȁ á; ȃ) vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: napeti, odpeti podpas ♪
- podpásati -pášem dov. (ȃ) nav. ekspr. podvezati pod pasom: podpasati obleko; pod steznikom se je še podpasala // spodrecati: podpasati krilo; zaradi rose se je visoko podpasala ♪
- podpéški -a -o prid. (ẹ̑) v zvezi podpeški marmor marmor iz Podpeči: kip iz podpeškega marmorja ♪
- podpihoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas ♪
- podpís -a m (ȋ) 1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom 2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis ● žarg., šol. učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim ♪
- podpísati in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati // tako izraziti, potrditi a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati ∙ ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo
◊ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil ♪
- podpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podpis ali podpisovanje: začela se je podpisna akcija / podpisni kartonček ♪
- podpísnica -e ž (ȋ) ženska oblika od podpisnik: sporazum je obvezen za vse podpisnice; podpisnica resolucije / podpisnica v banki / države podpisnice ♪
- podpísnik -a m (ȋ) kdor kaj podpiše, navadno uradnega: sporazum je obvezen za vse podpisnike; podpisnik izjave / zbrali so dvajset podpisnikov / podpisnik v banki ♪
- podpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) redko podpisnik: priča in podpisovalec ♪
- podpisovánje -a s (ȃ) glagolnik od podpisovati: podpisovanje pogodbe, sporazuma / osebe, upravičene za podpisovanje ♪
- podpisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake ♪
28.551 28.576 28.601 28.626 28.651 28.676 28.701 28.726 28.751 28.776