Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.601-28.625)



  1.      podaljševáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j
  2.      podaljšljív  -a -o prid. ( í) ki se da, sme podaljšati: ta termin ni podaljšljiv ♦ jur. podaljšljivi rok
  3.      podárjenost  tudi podarjênost -i ž (; é) značilnost podarjenega: slika zaradi podarjenosti ni izgubila vrednosti ● knjiž., ekspr. sprejeti življenje kot podarjenost kot dar
  4.      podátkarstvo  -a s () knjiž. naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja; faktografija: za pozitivistično metodo značilno podatkarstvo
  5.      podbóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila podbóčen -a -o: s podbočenima rokama se je postavila pred vrata
  6.      podcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave
  7.      pòdčástnik  -a m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina
  8.      pòdčástniški  -a -o prid. (-) podoficirski: podčastniška uniforma
  9.      podčeljústen  -tna -o prid. () ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo
  10.      pòddesétnik  -a m (-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika
  11.      podedljívost  -i ž (í) lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti
  12.      podedovánost  in podédovanost -i ž (á; ẹ̄) lastnost podedovanega: podedovanost nagona
  13.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene
  14.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo
  15.      podeskáti  -ám [dǝs] dov.) les. obložiti, pokriti z deskami: podeskati stene
  16.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana
  17.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m () 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta
  18.      podestat  gl. podeštat
  19.      podésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podest: podestna površina / podestna ograja
  20.      podeštát  in podestát -a m () nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat
  21.      podežêlski  -a -o prid. () nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
  22.      pódgêslo  -a s (-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno
  23.      podgórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade
  24.      podgrêbsti  -grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é) spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat
  25.      podgrômast  -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš

   28.476 28.501 28.526 28.551 28.576 28.601 28.626 28.651 28.676 28.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA