Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (28.489-28.513) 
- pluralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe ♪
- plurálnost -i ž (ȃ) knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost ♪
- plús -a m (ȗ) 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus ♪
- plús neskl. pril. (ȗ) 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu ◊ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost ♪
- plús prisl. (ȗ) mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n ∙ žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven ♪
- plúskvamperfékt -a m (ȗ-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu ♪
- plútast -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki ♪
- plutónski -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina ♪
- plutovínast -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom ♪
- plzenski -a -o [pǝ̀lzǝn-] prid. (ǝ̀) navadno v zvezi plzensko pivo svetlo pivo, izdelano v Plznu: rad je pil plzensko pivo ♪
- pnevmátski -a -o prid. (ȃ) teh. pnevmatičen: pnevmatske naprave ♪
- pnevmotóraks -a m (ọ̑) med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe // dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks ♪
- poapnélost -i ž (ẹ́) stanje poapnelega: poapnelost žil ♪
- pobábiti se -im se dov. (á ȃ) slabš. dobiti nekatere ženske lastnosti: med samimi ženskami se je čisto pobabil ♪
- pobáhati se -am se in pobaháti se -ám se dov. (á; á ȃ) čez mero se pohvaliti: rad se pobaha; pobahati se z uspehi // postaviti se: večkrat se pobaha z njo pred prijatelji ♪
- pobalínski -a -o prid. (ȋ) ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje pobalínsko prisl.: pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem ♪
- pobalínstvo -a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo ♪
- pobarábiti se -im se dov. (á ȃ) slabš. postati ničvreden, malovreden človek: v tej družbi se je popolnoma pobarabil ♪
- pobarbáriti se -im se dov. (á ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili ♪
- pobárvanost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pobarvanega: pobarvanost poda / pokrajinska pobarvanost Vorančevih del ♪
- pobásati -bášem tudi -básam dov., tudi pobasájte; tudi pobasála (á ȃ) pog., ekspr. 1. dati, stlačiti: pobasati cunje v vrečo 2. pobrati, vzeti: pobasala je knjige in odšla / polovico dobička pobaše on / razgrajača je pobasal miličnik odgnal ● pog., ekspr. potico so mimogrede pobasali pojedli ♪
- pobáviti se -im se dov. (á ȃ) knjiž., redko krajši čas se ukvarjati s čim: popoldne se je pobavil s svojim konjičkom / zdelo se mu je vredno pobaviti se s tem vprašanjem ♪
- pobêbiti se -im se tudi pobébiti se -im se dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) ekspr. postati omejen, nespameten, neumen: na starost se je pobebil ♪
- pobedastéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati omejen, nespameten, neumen: postaral se je in pobedastel ♪
- pobesedováti -újem tudi pobesédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovoriti se: po večerji sta še pobesedovala; malo je pobesedoval z njo o otrocih ♪
28.364 28.389 28.414 28.439 28.464 28.489 28.514 28.539 28.564 28.589