Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.314-28.338)



  1.      plávnost  -i ž (ā) knjiž., redko lahkotnost, mehkost: plavnost njenih gibov ga je očarala
  2.      plavogardíst  -a m () med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik plave garde v Sloveniji: izdajalski plavogardisti
  3.      plavogardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na plavo gardo: plavogardistična postojanka / plavogardistično gibanje
  4.      plavolás  in plavolàs -ása -o prid. (; á) ki ima svetle lase: plavolasi otroci; bila je plavolasa, modrooka, zelo živahna deklica
  5.      plavolásec  -sca m () kdor ima svetle lase: ima štiri sinove in vsi so plavolasci
  6.      plavoláska  -e ž () ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska
  7.      plavolášček  -čka m () manjšalnica od plavolasec: na dvorišču se je igral rdečeličen plavolašček
  8.      plávšati  -am nedov. () nižje pog. dvoriti, osvajati, ljubimkati: spet plavša; plavša z njegovo prijateljico / kaj jo pa plavšaš
  9.      plavútast  -a -o prid. () podoben plavuti: plavutast rep; plavutaste noge
  10.      plávžarski  -a -o prid. () nanašajoč se na plavžarje ali plavžarstvo: plavžarska obleka / plavžarska industrija
  11.      plávžarstvo  -a s () predelovanje železove rude v plavžu: kovaštvo in plavžarstvo / razvoj plavžarstva
  12.      plázemski  -a -o [zǝm] prid. () nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik
  13.      plazílski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne
  14.      plazíšče  -a s (í) svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča
  15.      plazíti se  in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. ( á ; á ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo
  16.      plážast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. ki je brez umetniške vrednosti: plažasti filmi; napisal je plažasto zgodbo
  17.      plebánuš  -a m () nar. prekmursko župnik: v vas je prišel nov plebanuš
  18.      plebéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic ● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno
  19.      plebéjstvo  -a s (ẹ̑) nav. ekspr., v razredni družbi lastnosti, značilnosti plebejcev: očitati komu plebejstvo / ni se sramoval svojega plebejstva plebejskega rodu, položaja
  20.      plebiscít  -a m () ljudsko glasovanje na kakem ozemlju o priključitvi tega določeni državi: udeležiti se plebiscita / koroški plebiscit plebiscit leta 1920, po katerem je Koroška pripadla Avstriji
  21.      plebiscitáren  -rna -o prid. () dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev plebiscitárno prisl.: plebiscitarno se odločiti za priključitev ∙ publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično
  22.      plebiscíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plebiscit: plebiscitna komisija / plebiscitno ozemlje
  23.      plébs  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Rimljanih pripadniki preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: plebs se je ukvarjal z obrtjo in trgovino; zahteve rimskega plebsa 2. nav. ekspr., v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: prebujena zavest vaškega plebsa / prostaški plebs ● knjiž. uživati zaupanje plebsa ljudstva
  24.      pléčnikovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Plečniku: plečnikovski stil
  25.      plêhkost  -i ž (é) lastnost, značilnost plehkega: plehkost juhe / čutil je plehkost njenih besed / motila jo je njegova plehkost; moralna plehkost ljudi

   28.189 28.214 28.239 28.264 28.289 28.314 28.339 28.364 28.389 28.414  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA