Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (28.189-28.213)


  1.      pisúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od pisun: letak je sestavil neki italijanski pisunček / novelica ostarelega pisunčka ♪
  2.      pisúniti  -im nedov. (ú ȗ) slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam // slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni ♪
  3.      pisúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pisune: sovražil je vso to pisunsko drhal / pisunska dela ♪
  4.      pisúnstvo  -a s (ȗ) slabš. dejavnost pisunov: nacionalistično pisunstvo ♪
  5.      píš  -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu // pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge ♪
  6.      piščál  -i [au̯] ž (ȃ) 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive 2. muz. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica ♪
  7.      piščálen  -lna -o (ȃ) pridevnik od piščal: kakovost piščalnega zvena ♪
  8.      piščálka  -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
  9.      piščálkar  -ja [u̯k] m (ȃ) kdor igra na piščalko: piščalkar piska znano pesem; kače so se premikale po taktu piščalkarja ♪
  10.      piščánček  -čka m (á) manjšalnica od piščanec: piščančki čivkajo; tiščali so se k njej kakor piščančki h koklji // ekspr. otrok, zlasti majhen: naš piščanček že hodi ♪
  11.      piščánčev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara ♪
  12.      piščánčji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančje meso / piščančja valilnica / piščančja obara ♪
  13.      piščánec  -nca m (á) kokošji mladič: piščanci glasno čivkajo; koklja vali, vodi piščance; ukvarjati se z vzrejo piščancev / enodnevni piščanci / jesti piščance / ocvrti, pečeni piščanec ♪
  14.      piščáti  -ím nedov. (á í) lov. v stiski ali strahu se oglašati: veverica pišči ♪
  15.      píšče  -ta stil. piščè -éta s (ȋ; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo // mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu ♪
  16.      píšček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček ♪
  17.      píščev  -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od pisec: piščeva opomba; v delu je opazna piščeva vzgojna tendenca ♪
  18.      píščule  -čul ž mn. (ȋ) nar. primorsko kratke ozke ribiške hlače: starček v piščulah ♪
  19.      píška  -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška ∙ nar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata ♪
  20.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
  21.      píškavec  -vca m (í) 1. slabš. slaboten, bolehen, šibek človek: tak piškavec ne bo zdržal dolgega pohoda ∙ slabš. zakaj ste povabili tega piškavca malovrednega, ničvrednega človeka 2. redko črviv sadež: pod drevesom so ležali samo še piškavci ♪
  22.      píškavka  -e ž (í) nar. zahodno črviv sadež: otroci so po sadovnjaku pobirali piškavke ♪
  23.      píškavost  -i ž (í) lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba ♪
  24.      piškót  -a m (ọ̑) ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa: jesti, kupiti, peči piškote; ponudili so jim čaj in piškote ♦ gastr. otroški piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice ♪
  25.      piškótek  -tka m (ọ̑) ekspr. piškot: ni ga razvajala s piškotki ♪

   28.064 28.089 28.114 28.139 28.164 28.189 28.214 28.239 28.264 28.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA