Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (27.989-28.013) 
- peščíca 2 -e [pǝš] ž (í) ekspr. manjšalnica od peška: odstraniti peščice iz jabolka ♪
- peščína -e ž (í) z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo // tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina ♪
- peščíšče -a [pǝš] s (í) agr. osrednji del ploda s pečkami: izrezati, odstraniti peščišče; peščišče hruške, jabolka ♪
- péšec -šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec ♪
- péšhója in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́) ekspr. hoja, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja ♪
- péška -e ž (ẹ̄) knjiž., redko ženska, ki hodi peš ♪
- peškà -è in pèška -e [pǝš] ž, rod. mn. pèšk stil. pešká (ȁ ȅ; ǝ̀) pečka: olupljenemu jabolku odstraniti peške; grozdne peške; ima denarja kot peška zelo veliko / češnjeva peška ♪
- péški -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot ∙ nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje ♪
- péški prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno peš: domov je prišel peški ∙ nar. vzhodno peški prati ročno ♪
- péšpólk -a m (ẹ̑-ọ̑) star. pehotni polk: poveljnik, štab pešpolka / gorski pešpolk pehotni polk, izurjen za operacije v gorah, hribih ♪
- péšpót in péš pót -a m (ẹ̑-ọ́) redko pešpot ž: iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot ♪
- péšpót in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄) 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot 2. star. hoja, pešačenje: pešpot ga je utrudila ◊ tur. pešpot Baltik-Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana ♪
- peštáti -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno 1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati 2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone ♪
- péštvo -a s (ẹ̑) redko pehota: konjenica in peštvo ♪
- pétčlánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki sestoji iz petih članov: petčlanski uredniški odbor; petčlanski senat okrožnega sodišča; petčlanska družina ♪
- pétdeset -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko petdeset [50]: mož pri petdesetih letih ♪
- petdeset... ali pétdeset... in petdeset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število petdeset: petdesetdinarski, petdesetglav, petdesetletje, petdesetletnica ♪
- petdeseták -a m (á) vrednost petdesetih denarnih enot: plačati petdesetak / dobil je za petdesetak drobiža // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petdesetak; plačal je s petdesetakom ♪
- pétdesetdínarski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki ima vrednost petdesetih dinarjev: petdesetdinarski bankovec ♪
- pétdeseti -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu petdeset: mož v petdesetem letu ∙ knjiž. petdeseta [50.] leta tega stoletja od 1950 do 1960 ♪
- pétdesetkílski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) pog. težek petdeset kilogramov: petdesetkilska vreča moke ♪
- pétdesetléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star petdeset let: čeprav je že petdesetleten, mu lasje še niso osiveli; petdesetletna ženska 2. ki traja petdeset let: petdesetletna doba ♪
- pétdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. petdeseta obletnica: praznovati petdesetletnico; petdesetletnica podjetja, tovarne 2. petdeset let stara ženska: vdovec se je poročil s petdesetletnico ♪
- pétdesetlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑) petdeset let star moški: želeti petdesetletniku še veliko zdravja ♪
- pétdínarski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki ima vrednost petih dinarjev: petdinarski kovanec ♪
27.864 27.889 27.914 27.939 27.964 27.989 28.014 28.039 28.064 28.089 
