Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (27.901-27.925)



  1.      pésemski  -a -o [sǝm] prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesem 2: pesemski napev; pesemsko besedilo / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delomuz. pesemska oblika oblika skladbe, sestavljena iz dveh ali treh period, večjih enot 2. star. pesniški: sonet in druge pesemske oblike / pesemska zbirka / to je preveč pesemski izraz
  2.      pésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peso: pesno listje, perje; pesno seme / pesni sladkor; izdelovati pesno žganje / pesna solata
  3.      peseta  gl. pezeta
  4.      pesimíst  -a m () kdor vidi vse v življenju slabše, kot je, črnoglednež: pesimistom se je zdel načrt neizvedljiv; pesimist in optimist / glede tega sem velik pesimist sem zelo pesimističen
  5.      pesimístičen  -čna -o prid. (í) ki vidi vse v življenju slabše, kot je: pesimističen človek; glede uspeha je preveč pesimističen / obšle so ga pesimistične misli; pesimistično govorjenje, ravnanje ∙ ekspr. podatki so pesimistični kažejo, napovedujejo nekaj slabega, neugodnega pesimístično prisl.: ne glej na življenje tako pesimistično; pesimistično presojati položaj
  6.      pesimízem  -zma m () lastnost pesimističnega človeka: pesimizem tega umetnika je vsem znan; pesimizem in optimizem / obšel ga je pesimizem / ekspr. dogodki so potrdili, da je bil njegov pesimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar slabo končala / publ. gledati na kaj s pesimizmom pesimistično // mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje slabo, zlo nad dobrim: za njegove zgodbe je značilen pesimizem
  7.      pesjád  -i [pǝs] ž () knjiž. več psov, psi: drobovino je vrgel pesjadi; lajanje pesjadi; pren., slabš. krivoverska pesjad
  8.      pesják  -a [pǝs] m (á) 1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki // slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku 2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta: narediti, zbiti pesjak; pes se je cvileč umaknil v pesjak / slabš. saj nisi kupil hiše, ampak pesjak 3. ekspr., redko (velik) pes: ne približuj se preveč temu pesjaku, saj vidiš, kako renči 4. redko rejec psov: kupiti psa od znanega pesjaka
  9.      pesján  -a [pǝs] m () slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: kdo bi se upiral takemu pesjanu / ozmerjati koga s pesjanom / kot psovka: kako si upaš, pesjan; pesjan stari, tatinski; pren. napasti postojanko fašističnih pesjanov ◊ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec
  10.      pesjánar  -ja [pǝs] m () redko 1. pesjan: maščevati se nad pesjanarji 2. psar: grofov pesjanar
  11.      péskanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od peskati: peskanje cest, travnikov / peskanje kislih zemljišč / peskanje stekla, ulitkov; čistiti s peskanjem / naprava za peskanje
  12.      péskar  -ja m (ẹ̑) kdor dela v peskokopu: peskarji so kopali pesek za cesto ♦ metal. delavec, ki v livarni dela s peskom
  13.      péskast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki vsebuje drobna, pesku podobna zrna: peskast sladoled; peskasto, zdrizasto mleko / peskasta obdelava površine slike 2. knjiž. peščen: peskast svet / peskasta steza
  14.      péskati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. posipati s peskom: peskati poledenelo cesto ◊ agr. dodajati zemlji apnenčev pesek; teh. z močnim curkom peska čistiti, obdelovati izdelke, ulitke, steklo péskan -a -o: peskana zemlja
  15.      pésknat  -a -o prid. (ẹ̑) peščen: pesknata njiva, zemlja / pesknato dno reke / pesknato dvorišče posuto s peskom / zastar. delati v pesknati jami v peskokopu
  16.      peskokòp  -ópa m ( ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje, drobi pesek: voziti pesek iz peskokopa; delavci v peskokopu
  17.      peskolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi drobnejši kamen, pesek: v bližini je peskolom / redko kopati pesek v peskolomu peskokopu
  18.      peskolòv  -óva m ( ọ̄) grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov
  19.      peskóven  tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti
  20.      peskovít  -a -o prid. () peščen: peskovit svet, teren / peskovita glina
  21.      peskóvnik  -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice
  22.      peslájnar  -ja [pǝs] m () star. pesjan: izogibajte se teh peslajnarjev / luterani in drugi taki peslajnarji krivovercietn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec
  23.      pésmar  -ja m (ẹ̑) nar. prekmursko kolednik: slišalo se je petje pesmarjev
  24.      pesmár  -ja m (á) slabš. kdor piše (slabe) pesmi: nepomemben pesmar
  25.      pesmaríca  -e ž (í) zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami: izdati, sestaviti pesmarico / cerkvena, partizanska pesmarica

   27.776 27.801 27.826 27.851 27.876 27.901 27.926 27.951 27.976 28.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA