Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (27.764-27.788) 
- pavšalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) pavšalirati: pavšalizirati znesek za najemnino ● publ. pavšalizirati problematiko približno oceniti, posplošiti pavšalizíran -a -o: pavšaliziran prispevek ♪
- pavšálnost -i ž (ȃ) značilnost pavšalnega: pavšalnost dajatev / publ. pavšalnost njegovih izjav približnost, posplošenost ♪
- pázdušen -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pazduho: toplomer je potisnil v pazdušno vdolbino / pazdušno merjenje temperature ♪
- pazljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost // knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti ♪
- pázniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paznike: pazniška samovolja / pazniška služba ♪
- páznost -i ž (á) knjiž. pazljivost: paznost učencev / za to delo je potrebna paznost in spretnost / posvetiti komu veliko paznosti pozornosti, skrbi ♪
- páževski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paže: paževska obleka / paževska služba ♪
- pečárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pečarje ali pečarstvo: pečarsko orodje / pečarski poklic / pečarska obrt ♪
- pečárstvo -a s (ȃ) obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: razvoj pečarstva ♪
- pečáti se -ám se nedov. (á ȃ) 1. ukvarjati se: peča se z lovom, s politiko / pečati se z mislijo, da bi odšel; peča se s slikarstvom slika / pečati se z mladino // družiti se: fant se je pečal s pijanci 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pečati se z moškimi; mati mu je branila pečati se s to žensko 3. zastar. zanimati se, meniti se: oče se je malo pečal za dejanja svojega sina; pečati se za gospodarstvo ♪
- pečínast -a -o prid. (í) knjiž. skalnat: pečinasta planjava / pečinasta stena ♪
- pèčkast -a -o [pǝč] prid. (ǝ̀) pečkat: pečkasto sadje / pečkasti sad ♪
- pedagóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za
pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
- pedántnost -i ž (ȃ) zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost ♪
- pedántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnost pedántsko prisl.: pedantsko opravljeno delo ♪
- pedántstvo -a s (ā) nav. ekspr. zelo velika natančnost: pedantstvo pri delu / s pravim pedantstvom izpolnjevati naloge ♪
- pederást -a m (ȃ) moški, ki čuti spolno nagnjenje do dečkov: biti pederast // knjiž. homoseksualec ♪
- pederástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na pederaste ali pederastijo: pederastično nagnjenje / pederastično dejanje ♪
- pederastíja -e ž (ȋ) spolna nagnjenost moškega do dečkov: biti obremenjen s pederastijo // knjiž. homoseksualnost ♪
- pedikêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na pedikerje ali pedikuro: pedikersko delo / pedikerski salon ♪
- pedolóški 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje ♪
- pedolóški 2 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe2 ali pedologijo2: pedološka preiskava zemljišča / pedološka karta / pedološki pogoji ♪
- pégast -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica ♪
- pégavost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pegavega: pegavost obraza ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; pegavost fižola, sadja; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine ♪
- pejsáž -a m (ȃ) 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: opisovati pejsaž; večerni, zimski pejsaž / ureditev pejsaža ob cesti 2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: razstava pejsažev 3. publ. opisovanje pokrajine: ta pisatelj je mojster pejsaža ♪
27.639 27.664 27.689 27.714 27.739 27.764 27.789 27.814 27.839 27.864