Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (2.764-2.788) 
- skópec 1 in skôpec -pca m (ọ̄; ó) redko skopljenec ♪
- skópec 2 in skôpec -pca m (ọ̄; ō) zastar. skop človek: skopec in oderuh ♪
- skopíčiti -im dov. (í ȋ) redko nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar ● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo ♪
- skopírati -am dov. (ȋ) povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: skopirati načrt ♦ fot. narediti neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenesti negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo ♪
- skopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skopiti: posledice skopitve ♪
- skópiti -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ȋ ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka skópljen -a -o: skopljen petelin, žrebec ♪
- skópljati -am nedov. (ọ́) odstranjevati spolne žleze: skopljati prašiče ♪
- skópljenec -nca m (ọ̄) kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci ♪
- skópljenje -a s (ọ̄) glagolnik od skopiti: posledice skopljenja / skopljenje merjascev ♪
- skópljenski -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri skopljencih: skopljenski glas ♪
- skópljenstvo -a s (ọ̄) lastnost, značilnost skopljencev: zaradi skopljenstva je bil zaznamovan ♪
- skopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela ∙ ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla // ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg ♪
- skopobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave ♪
- skopolamín -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom ♪
- skoporít -a -o prid. (ȋ ȋ) slabš. skop: ne bodi tako skoporit; skoporita ženska ♪
- skoporítec -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
- skoporítiti -im nedov. (í ȋ) slabš. skopariti: zadnja leta je še bolj skoporitil / skoporititi z vinom ♪
- skoporítnež -a m (ȋ) slabš. skop človek: kakšen skoporitnež ♪
- skoporítnica -e ž (ȋ) slabš. skopa ženska: ta ženska je velika skoporitnica ♪
- skoporítnik -a m (ȋ) slabš. skop človek: ne bodi tak skoporitnik ♪
- skoporítost -i ž (ȋ) slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen ♪
- skopóst tudi skópost tudi skôpost -i ž (ọ̑; ọ́; ó) lastnost, značilnost skopega človeka: očitati komu skopost; znan je po svoji grabežljivosti in skoposti / iz skoposti si še jesti ne upa / ekspr. skopost podatkov otežuje proučevanje tega obdobja ♪
- skoprnéti -ím tudi izkoprnéti -ím dov., tudi skoprnì tudi izkoprnì (ẹ́ í) 1. ekspr. zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: skoprnela bo, če ga ne bo / skoprneti od ljubezni, sreče; od žalosti bo še skoprnel; pren. srce mu hoče skoprneti 2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): kar skoprnel je pred gospodarjem / skoprneti od strahu // zastar. izhirati, oslabeti: skoprneti od lakote, žeje ♪
- skoprnévati -am tudi izkoprnévati -am nedov. (ẹ́) ekspr. zaradi močnega čustva postajati nemočen, brezčuten, mrtev: dekle je kar skoprnevalo, ko ga je poslušalo / skoprnevati od ljubezni, sreče ∙ star. skoprnevati od strahu zelo se bati, dreveneti; redko skoprnevati po fantu koprneti; zastar. vedno bolj skoprneva hira, slabi ♪
- skopúh -a m (ū) ekspr. skop človek: imeti koga za skopuha; skopuhi in zapravljivci ♪
2.639 2.664 2.689 2.714 2.739 2.764 2.789 2.814 2.839 2.864 
