Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (27.639-27.663)


  1.      pasíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali pasejo: bobri so šli na svoja pasišča; planinska pasišča; pasišče za prašiče // čeb. kraj, prostor, kjer je boljša čebelja paša: prevažati panje na pasišča; akacijeva, kostanjeva pasišča; obveščati čebelarje o razmerah na gozdnih pasiščih ♪
  2.      pásiv  -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik ♪
  3.      pasíva  -e ž (ȋ) ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: zmanjšati pasivo; visoke pasive v zunanjetrgovinski bilanci ♪
  4.      pasíva  -sív s mn. (ȋ) ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: pasiva so se povečala; aktiva in pasiva ♪
  5.      pásiven  -vna -o (ȃ) pridevnik od pasiv, trpen: pasivni način; pasivni stavki ♪
  6.      pasíven  -vna -o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev ◊ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pasívno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati ♪
  7.      pasivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pasivizem: pasivistična miselnost / pasivistično vedenje ♪
  8.      pasivizácija  -e ž (á) glagolnik od pasivizirati: boriti se proti pasivizaciji; duševna pasivizacija; pasivizacija občanov ♪
  9.      pasivízem  -zma m (ȋ) nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine ♪
  10.      pasivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral ♪
  11.      pasívnost  -i ž (ȋ) nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanost ♦ ekon. pasivnost nekaterih področij ♪
  12.      pásjak  tudi pasják -a m (á; á) prostor za vzrejo psov: raziskovalni inštitut ima tudi svoj pasjak // knjiž. pasja hišica, pasja uta: pes gleda iz pasjaka ♪
  13.      pásjak  tudi pásjek -a m (á) knjiž., redko pasji iztrebek: očistiti prostor pasjakov ♪
  14.      pasjánsa  -e ž (ȃ) igra s kartami za eno osebo: igrati pasjanso; po več ur je presedela nad pasjanso / pasjansa se ni izšla ♦ igr. polagati pasjanso igrati ♪
  15.      pasjeglávec  -vca m (ȃ) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo ◊ zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae ♪
  16.      pasjek  gl. pasjak ♪
  17.      pasjeréja  -e ž (ẹ̑) vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo ♪
  18.      pasjeréjec  -jca m (ẹ̑) rejec psov: bil je znan kot dober pasjerejec ♪
  19.      pásji  -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / kot kletvica: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo 2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje 3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli 4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina 6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige 7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa 8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet ● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje ◊ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus pásje prisl.: pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč ∙ plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ♪
  20.      pásjica  -e ž (á) knjiž. pasja hišica, pasja uta: pes je stal pred pasjico in divje lajal ♪
  21.      paskal  gl. pascal ♪
  22.      paskvíl  -a m (ȋ) lit. anonimen sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, dogodek, sramotilni spis: paskvil je povzročil ogorčenje in nejevoljo; pisati paskvile / anonimen paskvil na mestne osebnosti ♪
  23.      paskvilánt  -a m (ā á) knjiž. kdor piše paskvile: paskvilant in pamfletist ♪
  24.      páslíka  -e ž (ȃ-ȋ) psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati: barvne, slušne paslike ♪
  25.      pásma  -e ž (ȃ) navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: gojil je samo eno pasmo krav; križati različne pasme konj; okrasna pasma golobov / čistokrvna pasma ◊ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme; prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa; vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc; lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje ♪

   27.514 27.539 27.564 27.589 27.614 27.639 27.664 27.689 27.714 27.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA