Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (27.276-27.300)


  1.      osvobodíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od osvoboditelj: pokopati padle osvoboditelje in osvoboditeljice ♪
  2.      osvobodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osvoboditi: osvoboditev dežele izpod okupatorja; borci za osvoboditev domovine / narodna osvoboditev; Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije / obletnica osvoboditve iz taborišč / osvoboditev izpod tlačanstva; osvoboditev od odgovornosti / osvoboditev delavskega razreda ∙ že od osvoboditve nas ni obiskal od leta 1945; bilo je nekaj mesecev po osvoboditvi po 9. maju 1945 ♪
  3.      osvobodíti  -ím dov., osvobódil (ȋ í) 1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; partizani so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti // navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem 3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila 4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema ● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi osvobojèn -êna -o: človek, osvobojen mitov in dogem; osvobojeni talci; osvobojena dežela ∙ publ. osvobojeno delo delo, pri katerem delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov ♪
  4.      osvobojênec  -nca m (é) kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem ♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo ♪
  5.      osvobojênje  -a s (é) glagolnik od osvoboditi: osvobojenje domovine / osvobojenje umetnosti od religije ♪
  6.      osvobojênka  -e ž (é) ženska oblika od osvobojenec: osvobojenci in osvobojenke ♪
  7.      osvobojênost  -i ž (é) ekspr. stanje osvobojenega: osvobojenost od odvisnosti, vplivov ♪
  8.      osvobojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvobajanje: osvobojevalno dejanje, gibanje / osvobojevalna in odrešilna moč glasbe / star. osvobojevalni boj osvobodilni boj ♪
  9.      osvobojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko osvobajati: osvobojevati domovino / osvobojevati se čustev, strasti ♪
  10.      osvojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) osvajalec: fašistični osvojevalci / osvojevalci gorskih vrhov ♪
  11.      osvojítelj  -a m (ȋ) osvajalec: Rimljani in drugi osvojitelji / osvojitelj gorskih vrhov ♪
  12.      osvojítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od osvojiti: osvojitev dežele / upati na osvojitev prvega mesta / spominska osvojitev snovi; osvojitev proizvodnje strojnih delov 2. knjiž., redko kar je osvojeno: razširil je osvojitve svojega očeta ♪
  13.      osvojíti  -ím dov., osvójil (ȋ í) 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet ♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe ● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto ♪
  14.      osvojljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da osvojiti: trdnjava je osvojljiva / stena je težko osvojljiva 2. redko osvajajoč: iz njega je žarela osvojljiva moč ♪
  15.      ošáben  -bna -o prid., ošábnejši (á ā) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: ošaben človek; zaradi svoje lepote je bila zelo ošabna; ošaben je kot petelin na gnoju / ošaben obraz ● ekspr. zadaj se je dvigalo ošabno poslopje veliko, razkošno ošábno prisl.: ošabno se držati, govoriti, se vesti ♪
  16.      ošábnež  -a m (ȃ) ekspr. ošaben človek: tega ošabneža ne mara; ošabnež in prevzetnež ♪
  17.      ošábnica  -e ž (ȃ) ekspr. ošabna ženska: te ošabnice se izogiba ♪
  18.      ošábnost  -i ž (á) lastnost ošabnega človeka: ne mara je zaradi njene ošabnosti / v svoji ošabnosti tega ni upošteval ♪
  19.      oščájati se 1 -am se nedov. (á) vulg. opravljati malo potrebo: skozi okno je videl voznike, ki so se oščajali na dvorišču ♪
  20.      oščájati se 2 -am se nedov. (á) zastar. obotavljati se, omahovati: kaj se še oščajaš, pojdi z njimi ♪
  21.      oščèp  -épa m (ȅ ẹ́) zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep ♪
  22.      oščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, zgladiti s ščetko: oščetkati lase / oščetkati klobuk, obleko okrtačiti oščétkan -a -o: oščetkani lasje; obleka je bila skrbno polikana in oščetkana ♪
  23.      oščípati  -am tudi -ljem dov., tudi oščipála (í) 1. s ščipanjem vzdražiti ali povzročiti bolečino: vsega je oščipal 2. s ščipanjem odstraniti: oščipati jagode z grozda ♪
  24.      ošémiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) našemiti: ošemili so ga v medveda / nima okusa, otroke zmeraj tako ošemi ošémljen -a -o: ošemljeni otroci so hodili od hiše do hiše ♪
  25.      ošíbati  -am dov. (ȋ) 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere ♪

   27.151 27.176 27.201 27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA