Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (27.251-27.275)


  1.      osvetíti  in osvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) knjiž. osvetliti: svetilka se je zibala in od časa do časa osvetila kot, v katerem sta sedela / zarja je osvetila hribe ♪
  2.      osvétje  -a s (ẹ̑) astr. samostojni zvezdni sestav; galaksija: gibanje osvetja / beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij ♪
  3.      osvetlítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osvetliti: enakomerna, trenutna osvetlitev / slaba osvetlitev stanovanjskih prostorov / enostranska osvetlitev pojava; podrobna osvetlitev problema, vprašanja / določiti osvetlitev filma; tabele za osvetlitev / časovna osvetlitev ki je daljša od ene sekunde; čas osvetlitve ♪
  4.      osvetlíti  -ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr. nasmeh ji je osvetlil obraz // oskrbeti s svetlobo: osvetliti voz; letališče so osvetlili z velikimi neonskimi svetilkami; stanovanjske prostore so dobro osvetlili 2. z brisanjem, drgnjenjem narediti, da se kaj sveti, blešči: s krpo osvetliti kozarce, porcelan, okno / namazana tla je osvetlila s klobučevino 3. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisati, prikazati kaj: pisatelj je v umetniški obliki osvetlil tragedijo Pohorskega bataljona; kritično osvetliti neuspeh; osvetliti problem od vseh strani / nekatere nejasnosti bo treba še osvetliti pojasniti; podatki so stanje dobro osvetlili ponazorili 4. fot. dopustiti učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo je osvetlil / osvetliti film, ploščo ● knjiž., ekspr. s pesmijo si je osvetlila težke dni jih naredila lepše, bolj vesele ◊ geom. uporabiti točko v funkciji svetila, ki s povzročenimi sencami daje objektu plastičen videz osvetljèn -êna -o: premalo osvetljen film; slabo osvetljen položaj; medlo osvetljen prostor; osvetljene izložbe; osvetljena ploskev ♪
  5.      osvetlítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osvetlitev: osvetlitvene naprave; vhodna vrata so navadno brez osvetlitvenih odprtin / osvetlitveni čas ♪
  6.      osvetljáč  -a m (á) film., gled. osvetljevalec: bil je osvetljač in pomočnik pri najrazličnejših delih ♪
  7.      osvetljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od osvetljevati: poskrbeti za osvetljavo; pomanjkljiva, slaba osvetljava; nočna osvetljava; stranska, umetna osvetljava slike / avtor podaja črno-belo osvetljavo takratnega življenja; kritična osvetljava položaja, razmer, razvoja ♪
  8.      osvetljênost  -i ž (é) 1. lastnost, značilnost osvetljenega: slaba osvetljenost ceste / ekspr. pomanjkljiva osvetljenost problema ♦ fot. nepravilna osvetljenost filma; gled. osvetljenost odra 2. fiz. razmerje med svetlobnim tokom in osvetljeno površino pri pravokotnem vpadu: osvetljenost prostorov je šestdeset luksov; enota, priprava za merjenje osvetljenosti ♪
  9.      osvetljeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. film., gled. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem: razpisali so mesto osvetljevalca / filmski, gledališki osvetljevalec 2. priprava za osvetljevanje: namestili so močne osvetljevalce ♪
  10.      osvetljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvetljevanje: osvetljevalne luči, naprave ♪
  11.      osvetljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od osvetljevati: priprave za osvetljevanje / izboljšati osvetljevanje cest / podrobno osvetljevanje problemov / osvetljevanje filma ♪
  12.      osvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 2. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisovati, prikazovati kaj: pisatelj osvetljuje tedanje družbene razmere; jasno osvetljevati dogodke, pojave, probleme / podatki dobro osvetljujejo gospodarski položaj ponazarjajo 3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film osvetljujóč -a -e: oder osvetljujoči reflektorji ♪
  13.      osvetožêljnost  -i ž (é) zastar. maščevalnost: bali so se ga zaradi njegove osvetoželjnosti / uboj iz osvetoželjnosti ♪
  14.      osveževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje osvežujóč -a -e: osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz ♪
  15.      osvežílen  -lna -o prid. (ȋ) ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača osvežílno prisl.: ta sok deluje osvežilno ♪
  16.      osvežílo  -a s (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila; ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev ♪
  17.      osvežítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina ● ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile ♪
  18.      osvežíti  -ím tudi osvéžiti -im dov., osvéžil (ȋ í; ẹ̑) 1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje // povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike 3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni ● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti ◊ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme osvežèn -êna -o tudi osvéžen -a -o: osvežena se je lotila dela ♪
  19.      osvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. posvinčiti: osvinčiti pločevino ● knjiž., redko jezerska gladina se je v mraku osvinčila postala siva kot svinec ♪
  20.      osvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. 1. umazati, onesnažiti: s čevlji so osvinjali kuhinjo in sobo; osvinjati si obleko 2. vzeti ugled, osramotiti: zelo jo je osvinjal pri sosedih ♪
  21.      osvít  -a m (ȋ) knjiž., redko sij, svit: osvit žarkov / ožarjen z osvitom zmagoslavja ∙ knjiž., redko jutranji osvit zora, svit ♪
  22.      osvobájanje  -a s (á) glagolnik od osvobajati: osvobajanje zasedenega ozemlja; osvobajanje izpod tuje oblasti / osvobajanje naroda / osvobajanje internirancev iz taborišč / notranje osvobajanje človeka ♪
  23.      osvobájati  -am nedov. (á) 1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvobajati deželo, državo; partizani osvobajajo zasedena področja / slovenski narod se je začel osvobajati // navadno z bojem povzročati, da postane kdo prost, svoboden: osvobajati talce, ujetnike 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvobajati suženjstva, tlake / počasi se je začel osvobajati obveznosti b) česa sploh: osvobajati koga odvisnosti, vpliva; osvobajati se čustev, misli 3. knjiž. delati, povzročati, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: glasba ga osvobaja / svoboda jih je notranje osvobajala in oblikovala ● publ. pri eksploziji atomske bombe se osvobaja zelo velika energija sprošča osvobajajóč -a -e: padli so, osvobajajoč svojo domovino ♪
  24.      osvobodílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osvoboditev: osvobodilna gibanja zatiranih narodov // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev osvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / osvobodilni boj slovenskega naroda; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) [OF] slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 ♪
  25.      osvobodítelj  -a m (ȋ) kdor koga osvobodi: prebivalci mesta so nestrpno pričakovali osvoboditelje ♪

   27.126 27.151 27.176 27.201 27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 27.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA