Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.714-26.738)



  1.      orkestráš  -a m (á) nav. ekspr. kdor igra v orkestru: nastop mladih orkestrašev je navdušil poslušalce
  2.      orkéstrion  in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑) muz. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona
  3.      orkestrírati  -am dov. in nedov. () muz. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj; pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi
  4.      orkéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba; orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja
  5.      orlóvski  tudi ôrlovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na orle: orlovsko gnezdo / ekspr. gleda jo z orlovskimi očmi / orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
  6.      ôrlovstvo  in orlóvstvo -a s (ó; ọ̄) nekdaj gibanje ali delovanje orlov, telovadcev: seznaniti se z orlovstvom
  7.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  8.      ornitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod
  9.      orodjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica
  10.      orodjárstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo
  11.      orográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na orografijo: orografski podatki; orografski prikaz / orografski vplivi; orografske posebnosti, razmere / orografska razgibanost pokrajine / orografske pregrade ◊ geogr. orografska karta karta, ki prikazuje gorovja; meteor. orografski oblak oblak, ki ima določeno obliko zaradi vpliva gorovja
  12.      oroséti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo orosèl in orosél -éla -o: orosela šipa; oroselo oko
  13.      orosíti  -ím dov., orósil ( í) z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica // nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo ∙ ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni orošèn -êna -o: orošena očala; orošeno ogledalo, okno; gledala ga je z orošenimi očmi
  14.      oróšati  -am nedov. (ọ́) 1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo // nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline 2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike
  15.      orožárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orožarje ali orožje: orožarska delavnica / orožarski izdelki / razvita orožarska industrija orožna industrija
  16.      orožjenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi orožje: vitezov orožjenosec; konjeniki in orožjenosci
  17.      oróžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik
  18.      oróžništvo  -a s (ọ̑) nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest: nastopilo je orožništvo; orožništvo in policija / odpeljali so ga na orožništvo na orožniško postajo
  19.      ortodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec ∙ knjiž. ortodoksna cerkev pravoslavna cerkev
  20.      ortodoksíja  -e ž () knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije
  21.      ortodóksnost  -i ž (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost
  22.      ortodóntski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ortodonte ali ortodontijo: ortodontska dela / ortodontski aparat aparat za uravnavanje zob in čeljusti
  23.      ortoépski  -a -o prid. (ẹ̑) pravorečen: ortoepska pravila
  24.      ortográfski  -a -o prid. () pravopisen: ortografska pravila / ortografske napake
  25.      ortokromátski  -a -o prid. () fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča

   26.589 26.614 26.639 26.664 26.689 26.714 26.739 26.764 26.789 26.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA