Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.589-26.613)


  1.      oportunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del stranke oportunístično prisl.: ravnati oportunistično ♪
  2.      oportunístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od oportunist: bila je oportunistka ♪
  3.      oportúnost  -i ž (ȗ) knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja // oportunizem: to je storil iz oportunosti ♪
  4.      oportúnstvo  -a s (ȗ) zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva ♪
  5.      opósum  -a m (ọ̑) 1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume 2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma ♪
  6.      opotêči se  -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče ∙ ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo ♪
  7.      opotéčnost  -i ž (ẹ̄) star. negotovost, nestalnost: spoznal je opotečnost sreče ♪
  8.      opotékati se  -am se nedov. (ẹ̑) majavo, negotovo a) hoditi, prestopati se: opotekal se je in padal; opotekal se je od slabosti, utrujenosti; opotekal se je pod težo bremena; opotekala se je kakor omamljena / počasi se je opotekala za njim; pren. jezik se mu opoteka b) s prislovnim določilom prihajati, odhajati: opotekal se je iz kleti; počasi se je opotekal v sobo ◊ navt. ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati opotekáje se: opotekaje se je vstal opotekajóč se -a -e: opotekajoč se je stopil k oknu; opotekajoča se hoja; prisl.: opotekajoče se oditi ♪
  9.      opozicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka ♪
  10.      opozicionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti ♪
  11.      oprasíti se  -ím se dov., oprásil se (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila ♪
  12.      opràsk  -áska m (ȁ á) redko praska: osliniti si oprask ♪
  13.      opráskanec  -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec ♪
  14.      opraskanína  -e ž (í) med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila ♪
  15.      opráskati  -am dov., tudi opraskála (á) povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske opráskan -a -o: opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu ♪
  16.      oprásniti  -em dov. (á ȃ) povzročiti prasko: oprasnil ga je z nožem, da se je pokazala kri / grm ga je oprasnil ∙ ekspr. krogla ga je samo oprasnila povzročila majhno rano, poškodbo ♪
  17.      oprášati  tudi oprašáti -am dov., tudi oprášala (á á á) nar. povprašati, izprašati: ko jo bom srečala, jo bom že oprašala ♪
  18.      opráščati  -am nedov. (á) oproščati: opraščati dolžnosti / to mu je vedno opraščala ♪
  19.      oprašênje  -a s (é) redko oprašitev: oprašenje cveta ♪
  20.      opraševálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit ♪
  21.      opraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opraševanje: opraševalno delo čebel / opraševalne žuželke žuželke, ki oprašujejo ♪
  22.      opraševálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od opraševalec: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja ♪
  23.      opraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od opraševati: opraševanje sadnega drevja ♪
  24.      opraševáti  -újem nedov. (á ȗ) bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele so že začele opraševati / umetno opraševati ♪
  25.      oprašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice ♪

   26.464 26.489 26.514 26.539 26.564 26.589 26.614 26.639 26.664 26.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA