Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.551-26.575)



  1.      opísništvo  -a s () knjiž., redko opisnost, opisovanje: v njegovi poeziji je veliko opisništva
  2.      opísnogeométričen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na opisno geometrijo: opisnogeometrični problem / opisnogeometrična upodobitev
  3.      opísnost  -i ž () lastnost, značilnost opisnega: avtor je presegel faktografsko opisnost prejšnjih del / ekspr. z golo opisnostjo ni dosegel zaželenega učinka
  4.      opisoválec  -lca [c] m () kdor opisuje: dober opisovalec narave
  5.      opisoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda
  6.      opisovánje  -a s () glagolnik od opisovati: ne mara dolgega opisovanja; natančno, olepšano opisovanje; opisovanje dogodkov, razmer
  7.      opisováti  -újem nedov.) 1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati ♦ lingv. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca opisován -a -o: pisatelj se je približal duhu opisovane dobe
  8.      opíščiti se  -im se dov.) nar. zahodno dobiti izpuščaje: po vsem telesu se je opiščil
  9.      opítost  -i ž () stanje opitega človeka: v opitosti storjeno dejanje
  10.      opláščiti  -im dov.) teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje opláščen -a -o: oplaščena elektroda
  11.      oplašíti  in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil ( á ā; í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila oplášen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen
  12.      oplèsk  tudi oplésk -éska m ( ẹ́; ẹ̑) tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem: oplesk vhodnih vrat se lušči; svež oplesk / oljnati oplesk; pren., ekspr. avtor je dal meščanskemu nacionalizmu socialističen oplesk
  13.      opléskati  -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: opleskati okna, vrata opléskan -a -o: belo opleskane stene kopalnice
  14.      oplêsti  oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože
  15.      oplešivéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko postati plešast: hitro se je postaral in oplešivel
  16.      opljúskati  -am dov. () s pljuskanjem zmočiti, politi: opljuskati mizo; opljuskati si obraz s hladno vodo / valovi so ju opljuskali, da sta bila zelo mokra
  17.      opljuskávati  -am nedov. () s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba
  18.      opljúskniti  -em dov.) s pljuskom zmočiti, politi: opljuskniti koga z vedrom vode / val ga je opljusknil po nogah
  19.      opljúsniti  -em dov.) s pljuskom zmočiti, politi: opljusniti koga po hrbtu / val opljusne skalo; pren. svetloba za hip opljusne temni hodnik
  20.      oplôskati  -am dov. () ekspr. večkrat slišno, plosko udariti: za šalo jo je oploskal in objel / pošteno ga je oploskal natepel
  21.      oplôščiti  -im dov.) knjiž. obložiti s ploščami: oploščiti teraso ♦ teh. obložiti kovino s tanko plastjo druge kovine oplôščen -a -o: oploščene stopnice
  22.      oplôščiti  -im tudi oploščíti -ím dov., oplôščil tudi oplóščil (ō ; í) knjiž., redko nekoliko sploščiti: z udarcem oploščiti predmet; cev se je oploščila oplôščen -a -o tudi oploščèn -êna -o: oploščeno telo
  23.      ópnast  -a -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki ima opno: prvotno je imel grad opnasta okna
  24.      opočásniti  -im in opočasníti -ím dov., opočásnil (ā; í) upočasniti: opočasniti hojo; ekspr. opočasniti korak
  25.      opojênost  -i ž (é) nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: ljubezenska opojenost; čas sreče in opojenosti

   26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA