Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.464-26.488)



  1.      onesnaževálec  -lca [c tudi lc] m () kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju
  2.      onesnaževánje  -a s () glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka
  3.      onesnaževáti  -újem nedov.) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak
  4.      onesnážiti  -im dov.) narediti kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: onesnažiti vodo, zrak; reke se onesnažijo z odplakami; pri delu si je onesnažil roke umazal onesnážen -a -o: onesnažen zrak; onesnažena živila
  5.      onesposábljati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: onesposabljati ljudi za delo; strah človeka onesposablja za pametno presojanje
  6.      onesposobítev  -tve ž () glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje
  7.      onesposóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: poškodba ga je za nekaj časa popolnoma onesposobila; onesposobiti človeka za delo, gibanje; onesposobiti sovražnika za boj / publ. gverilci so onesposobili dva tisoč vojakov // publ. povzročiti, da kaj ne more opravljati svoje funkcije: partizani so onesposobili železniško progo; onesposobiti hiše za bivanje; plazovi so onesposobili cestišče za vožnjo onesposóbljen -a -o: onesposobljen za delo, življenje; onesposobljena ladja
  8.      onesposóbljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od onesposobiti: onesposobljenje človeka za delo / onesposobljenje prometa
  9.      onesposóbljenost  -i ž (ọ̑) lastnost onesposobljenega človeka: delavčeva onesposobljenost za delo / onesposobljenost železniške proge
  10.      onesrečeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle
  11.      onesréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen: onesrečiti človeka; to ni mož zate, onesrečil te bo za vse življenje; s svojim dejanjem jih je onesrečil
  12.      onestep  -a [váns-] m () družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep // skladba za ta ples
  13.      onesvéstiti se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) omedleti: bolnik se je onesvestil; onesvestiti se od bolečin onesvéščen -a -o: onesveščen človek; onesveščen od utrujenosti; sam.: onesveščenega so odnesli v hišo
  14.      onesvéščati se  -am se nedov. (ẹ́) omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati
  15.      onesvéščenec  -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku
  16.      onesvéščenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki
  17.      óniks  -a m (ọ̑) poldrag kamen z belimi in črnimi progami: prstan z oniksom / pepelnik iz oniksa
  18.      óniksov  -a -o (ọ̑) pridevnik od oniks: verižica z oniksovim obeskom
  19.      onkolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na onkologe ali onkologijo: onkološka problematika / onkološki inštitut / onkološki kongres; sam.: pog. zdravi se na onkološkem onkološkem inštitutu
  20.      ónkrajnost  tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-) knjiž., redko onstranstvo: življenje v onkrajnosti
  21.      onomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na onomastiko, imenosloven: onomastična razprava / onomastični problemi
  22.      onomástika  -e ž (á) veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika
  23.      onomatopéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na onomatopejo: onomatopejski izrazi ♦ lingv. onomatopejski medmeti
  24.      ónostran  prisl. (ọ̑) star. onstran: pokazal je na hiše onostran / klic prihaja od onostran
  25.      ónostran  predl. (ọ̑) star. onstran: onostran vasi je gozd

   26.339 26.364 26.389 26.414 26.439 26.464 26.489 26.514 26.539 26.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA