Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.439-26.463)



  1.      omožíti se  -ím se dov., omóžil se ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola poročiti se: že zdavnaj bi se lahko omožila / omožiti se na kmetijo omožíti ekspr. dati, oddati v zakon: omožiti hčer / dobro, slabo jo je omožila omožèn -êna -o: ima dve omoženi sestri
  2.      omračênost  -i ž (é) lastnost, stanje omračenega: omračenost njegovega pogleda ga je vznemirila / umska omračenost
  3.      omŕsiti se  -im se dov.) zastar. kaj malega pojesti: danes se še nisem omrsil ● zastar. noben petek se ni omrsil ni jedel mesnih jedi; zastar. fant in dekle sta se omrsila spolno občevala
  4.      omršavéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo suh, zelo shujšan: voli so ob slabi krmi kmalu omršaveli; ekspr. oče je od skrbi čisto omršavel omršavèl in omršavél -éla -o: omršavel obraz; omršavela živina
  5.      omrtvélost  -i ž (ẹ́) stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost
  6.      omrtvíčenost  -i ž () stanje omrtvičenega: omrtvičenost je popuščala; zdramiti se iz omrtvičenosti / omrtvičenost telesa in duha
  7.      omuhávati se  -am se nedov. () 1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval 2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke
  8.      onákšen  -šna -o prid. (ā) star., navadno v zvezi takšen in onakšen takšen in drugačen: prinesli so mu kruh, slanino, meso takšno in onakšno
  9.      onaníst  -a m () kdor (rad) onanira: zašel je v družbo homoseksualcev in onanistov
  10.      onanístka  -e ž () ženska oblika od onanist
  11.      ôndašnji  -a -e prid. () zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci
  12.      ondulacíjski  -a -o () pridevnik od ondulacija: ondulacijska sredstva
  13.      onečástiti  -im dov.) vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskrunitiekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo onečáščen -a -o: onečaščen človek; počuti se onečaščenega; onečaščena ljubezen
  14.      onečáščati  -am nedov. (á) jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti
  15.      onečáščenje  -a s () glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla
  16.      onečaščeváti  -újem nedov.) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga
  17.      onečístiti  -im dov.) narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo onečíščen -a -o: onečiščen zrak; onečiščena rana
  18.      onečíščenje  -a s () glagolnik od onečistiti: onečiščenje vode, zraka; onečiščenje z odplakami
  19.      onečiščeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak
  20.      onemélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje onemelega: čudili so se njegovi onemelosti; ležati v dremotni onemelosti
  21.      onemóglost  tudi onemôglost -i ž (ọ́; ó) 1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi se od onemoglosti; pren. v tem romanu se kaže pisateljeva literarna onemoglost 2. v prislovni rabi, v zvezi do onemoglosti izraža visoko stopnjo, intenzivnost: do onemoglosti se napiti / ekspr.: čakali smo te do onemoglosti; oprema lokala je do onemoglosti enolična
  22.      onemóglosten  tudi onemôglosten -tna -o prid. (ọ́; ó) jur., v zvezi onemoglostna pokojnina, do 1946 invalidska pokojnina
  23.      onesmísliti  -im dov., onesmíšljen in onesmísljen in onesmíslen ( ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel: moževa smrt ji je onesmislila življenje; njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
  24.      onesnáženje  -a s () glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala
  25.      onesnáženost  -i ž () lastnost, značilnost onesnaženega: onesnaženost morja, zraka; stopnja onesnaženosti se je povečala

   26.314 26.339 26.364 26.389 26.414 26.439 26.464 26.489 26.514 26.539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA