Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.364-26.388)



  1.      okúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost okusnega1: hvaliti okusnost jedi; okusnost in hranilnost krme / resnobna okusnost oblačil
  2.      okušálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusaanat. okušalne brbončice
  3.      okušálo  -a s (á) okušalni organ: učinek kisline na okušalo
  4.      okúšanje  -a s (ú) glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja
  5.      okúšati  -am nedov. (ú) 1. zaznavati z okusom: okušati grenkost in kislost; živali okušajo drugače kot ljudje / vsak zalogaj je imel dolgo v ustih, da bi ga lahko čimbolj okušal 2. ekspr. doživljati, čutiti: okušati bridkosti in težo življenja; okušati ugodnosti privilegiranega položaja / z oslabljenim pomenom okušati obup biti obupan
  6.      okuševálec  -lca [c tudi lc] m () redko degustator, pokuševalec: okuševalec vina
  7.      okúženost  -i ž () stanje, lastnost okuženega: ugotoviti okuženost / okuženost posode; pren., ekspr. moralna okuženost
  8.      okvásiti  -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ; í) dodati kvas: okvasiti testo
  9.      okvírast  -a -o prid. () podoben okviru: okvirasti okrasni elementi na stropu
  10.      okvírnost  -i ž () značilnost okvirnega: okvirnost dojemanja pojavov
  11.      olájšanje  -a s () 1. glagolnik od olajšati: olajšanje bolečin / olajšanje gospodinjskih del s stroji / pogovor mu je bil v olajšanje 2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti: po prestanem strahu je začutil olajšanje; z olajšanjem je opazil, da vihar ponehuje / z občutkom olajšanja zapuščati bolnico / na obrazu se mu je pokazalo olajšanje
  12.      olájšanost  -i ž () lastnost, značilnost olajšanega: olajšanost prevoza / redko vzdihniti z olajšanostjo olajšanjem
  13.      olájšati  -am dov. () 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji // narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja 2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor ● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino olájšati se ekspr. 1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest 2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo olájšan -a -o: olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti
  14.      olajšáva  -e ž () 1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz 2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila 3. redko olajšanje: olajšava bolečin
  15.      olajševálen  -lna -o prid. () ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta ♦ jur. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni
  16.      olajševánje  -a s () glagolnik od olajševati: olajševanje dela / skrb za olajševanje posledic suše
  17.      olajševáti  -újem nedov.) delati kaj manj neprijetno, manj hudo: olajševati komu težave, trpljenje; olajševati življenje sirotam // delati kaj manj naporno, težavno: stroji olajšujejo delo; olajševati učenje jezikov z novimi metodami // delati kaj manj zapleteno: olajševati položaj olajševáti se pog., ekspr. opravljati potrebo: olajševali so se med grobimi šalami
  18.      olajšílen  -lna -o prid. () knjiž., redko olajševalen: olajšilna misel
  19.      olasáti  -ám dov.) 1. redko zlasati: olasal ga je, kakor je zaslužil 2. nar. površno pokositi, populiti: Kako so olasali lepi travnik! Redi so kar kosmate (I. Zorec)
  20.      olépšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od olepšati: olepšanje hiše / govoril je odkrito, brez olepšanja olepševanja
  21.      olépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: olepšati balkon z rožami / z vinom si je skušal olepšati življenje / olepšala se je za ples olepotičila 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pripovedovalec je dogodek precej olepšal olépšan -a -o: s čipkami olepšan robec
  22.      olepšáva  -e ž () 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja
  23.      olepšávanje  -a s () glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja
  24.      olepšávati  -am nedov. () 1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice
  25.      olepševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja

   26.239 26.264 26.289 26.314 26.339 26.364 26.389 26.414 26.439 26.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA