Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (2.626-2.650)


  1.      sklícati  sklíčem dov., sklícala in sklicála (í ȋ) 1. izraziti željo, zahtevo a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: predstojnik jih je sklical; sklicati vaščane; sklicati delegate na sestanek / sklicati odbor na izredno sejo / sklicati posadko k orožju b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik skliče sejo; sklicati posvetovanje, sestanek, zbor volivcev 2. star. priklicati: komaj jo je sklical k oknu 3. star. zbuditi: mati ga je zgodaj sklicala; hitro vstani in še druge skliči / zakašljala je, da bi ga sklicala sklícan -a -o: sestanek bo sklican prihodnji teden ♪
  2.      sklicávati  -am nedov. (ȃ) sklicevati: sklicavati lovce; sklicavali so se z dogovorjenimi znaki / sklicavati sestanke / sklicavati se na svojo avtoriteto ♪
  3.      sklícen  -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sklic: sklicni postopek / njihov sklicni znak je dim ♪
  4.      skliceválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor koga sklicuje, skliče: sklicevalec je sosedom na kratko povedal, kaj se je zgodilo / sklicevalec posvetovanja ♪
  5.      skliceválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba ♦ lingv. sklicevalna razlaga posredna razlaga ♪
  6.      sklicevánje  -a s (ȃ) glagolnik od sklicevati: sklicevanje volilcev / sklicevanje zborovanj / po dolgem sklicevanju so se le zbrali / sklicevanje na zakon ♪
  7.      skliceváti  -újem nedov. (á ȗ) izražati željo, zahtevo a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke skliceváti se 1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil 2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika ♦ jur. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo skliceváje: bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo sklicujóč -a -e: to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge ♪
  8.      sklistírati  -am dov. (ȋ) med. dati klistir: sklistirati bolnika ♪
  9.      sklíti  sklíjem dov. (í) vzkliti: seme sklije ♪
  10.      sklízast  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizast kamen; sklizasta pot ♪
  11.      sklízav  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizava pot ♪
  12.      sklízek  -zka -o prid. (í) nar. 1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka 2. opolzek: sklizka šala ♪
  13.      sklízniti  -em dov. (í ȋ) nar. spodrsniti: sklizniti na razmočeni ilovici; brezoseb. skliznilo mu je in je padel ♪
  14.      skljúčenost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost sključenega: sključenost telesa ♪
  15.      skljúčiti  -im dov. (ú ȗ) povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko: bolezen ga je sključila / trpljenje ga je sključilo ∙ zastar. sključiti noge skrčiti skljúčiti se dobiti ukrivljen hrbet: vsa se je sključila od dela / hrbet se sključi; sključiti se v ramenih / zaradi strmine se je moral sključiti / sključil se je nad mizo skljúčen -a -o: sključen hrbet; sključen starec; biti ves sključen; sedeti sključen; sključen od dela, starosti; sključen v dve gubé; prisl.: sključeno hoditi ♪
  16.      skljúvati  -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., skljúval tudi skljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem poškodovati, uničiti: ptice so skljuvale grozdje skljúvan tudi skljuván -a -o: od kokoši skljuvano zelje; prim. izkljuvati ♪
  17.      sklobasáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: radoveden sem, kaj bo sklobasal ♪
  18.      sklôbek  -bka in sklôpek -pka m (ó) star. klobčič: sklobek volne / sklobek protislovij ♪
  19.      sklobuštráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. (govorno, miselno) zmešati, pomešati: vse dogodke je sklobuštral sklobuštrán -a -o: sklobuštrano pripovedovanje ♪
  20.      sklofutáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat udariti, navadno s plosko roko: sklofutala jo je in zlasala ♪
  21.      sklokotáti  -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. klokotaje steči: voda je sklokotala po odtočni cevi / vino mu je sklokotalo po grlu ♪
  22.      sklòn  sklôna m (ȍ ó) lingv. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge: samostalnik, pridevnik v prvem sklonu ednine / ujemati se v sklonu / odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika ● zastar. strmi skloni gor strma pobočja; knjiž., redko cesta zavije pod primernim sklonom nagibom, naklonom ♪
  23.      sklonílo  -a s (í) lingv. končnica, ki izraža sklon; sklonska končnica: v besedi tetama je -ama sklonilo ♪
  24.      sklonína  -e ž (í) knjiž., redko pobočje, strmina: pot drži po sklonini ♪
  25.      skloníti  sklónim dov. (ȋ ọ́) premakniti zgornji del česa navzdol, proti tlom: ko je šel skozi vrata, je sklonil glavo; skloniti hrbet; skloniti glavo h komu, nad čim / labod je sklonil vrat; ekspr. pod težo snega so smreke globoko sklonile veje upognile / skloniti glavo v pozdrav; ob žalostni novici so se glave sklonile ● zastar. kaj ga je sklonilo, da je to storil nagnilo; na ukaz je molče sklonil glavo z gibom glave navzdol izrazil soglasje; ekspr. prej ali slej boš sklonil glavo se boš uklonil, vdal skloníti se 1. premakniti glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: sklonil se je in pobral kamen; sklonil se je, da bi zavezal čevelj; skloniti se nad zemljevid; skloniti se po poleno; skloniti se skozi okno / skloniti se pod težkim bremenom upogniti se 2. zastar. vzdigniti se, vzravnati se: bolnik se je napol sklonil v postelji / skloniti se kvišku, pokonci ● knjiž. dan se je sklonil zvečerilo se je; knjiž., ekspr. nihče se ni sklonil k meni mi ni pomagal; knjiž. mrak se je sklonil na zemljo zmračilo se je; ekspr. ko se je prižgala luč, se je takoj sklonil nad knjigo začel brati, študirati sklonívši star.: vstopil je, sklonivši glavo; sklonivši se k njemu, ga je tiho vprašal sklónjen -a -o: sklonjena drža, postava; s sklonjeno glavo, star. sklonjene glave je šel po cesti; sklonjen hoditi, sedeti ♪

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA