Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.201-26.225)


  1.      oglédništvo  -a s (ẹ̑) izvidništvo: določeni so bili za ogledništvo ♪
  2.      ogledúški  -a -o prid. (ū) nav. slabš. vohunski: ogleduška dejavnost / ogleduška skupina ♪
  3.      ogledúštvo  -a s (ȗ) nav. slabš. vohunstvo: vojaško ogleduštvo ♪
  4.      ogléjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica ♦ rel. oglejski patriarh ♪
  5.      oglíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se stikajo stranice lika ali robovi ploskev telesa: oglišče piramide, trikotnika; pren. na oglišču različnih kultur ♪
  6.      oglušélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oglušelega: njegova oglušelost je posledica davice; ugotoviti stopnjo oglušelosti ♪
  7.      oglúšen  -šna -o prid. (ú ū) knjiž., redko oglušujoč: oglušen hrup, krik ♪
  8.      oglušéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza oglušèl in oglušél -éla -o: oglušel otrok; oglušela ušesa ♪
  9.      ogluševáti  -újem nedov. (á ȗ) s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: brnenje strojev ga oglušuje; trušč ljudi oglušuje // povzročati, da se kaj ne sliši; glušiti: mah je ogluševal korake / gromi so ogluševali drug drugega oglušujóč -a -e: oglušujoč ropot strojev; oglušujoče pokanje, tuljenje; prisl.: tramvaji so oglušujoče zvonili; oglušujoče šumeča voda ♪
  10.      oglušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oglušeti ali oglušiti: posledica te bolezni je lahko tudi oglušitev ♪
  11.      oglušíti  -ím dov., oglúšil (ȋ í) s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši: ropot ga je oglušil; granate so nas popolnoma oglušile // povzročiti, da se kaj ne sliši: grapa je oglušila strel; pren., ekspr. skušal je oglušiti glasove srca ♪
  12.      oglušljív  -a -o prid. (ȋ í) oglušujoč: oglušljiv hrup; oglušljivo pokanje, vpitje oglušljívo prisl.: bobni so oglušljivo zaropotali ♪
  13.      ogníti se  ógnem se in ôgnem se dov. (ȋ ọ́, ó) 1. z odmikom doseči, da se ne zadene ob kaj: ogniti se pešca; ogniti se avtomobilu / fant se je ognil s ceste na travnik umaknil // napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: ogniti se sošolcem; ekspr. vedno se ga ogne v velikem loku / s pogledom se ga je ognila 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogniti se udarcu // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogniti se težkega dela // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogniti se odgovoru, plačilu 3. napraviti, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogniti se nesporazumu; ogniti se vojni 4. ekspr. ne uporabiti: ogniti se neprimernega izraza ♪
  14.      ognjegásec  -sca m (ȃ) zastar. gasilec: pri gašenju požara sta se ranila dva ognjegasca ♪
  15.      ognjeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjenik: ognjeniško žrelo / ognjeniški izbruh ♪
  16.      ognjenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj kdor nosi ogenj: ognjenosci so zažgali trdnjavo ♪
  17.      ognjestálen  -lna -o prid. (ȃ) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjestalna glina, opeka ♪
  18.      ognjevítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ognjevitega človeka: manjka jim njegove ognjevitosti; ognjevitost plesalk / ugaja mu južnjaška ognjevitost teh plesov / delati kaj z ognjevitostjo ♪
  19.      ognjíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji: na ognjišču so prasketala drva; sedeti ob ognjišču; mati je stala pred ognjiščem / ognjišče peči / kovaško ognjišče na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem / odprto ognjišče ∙ pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. ustvariti si lastno ognjišče dom, družino; knjiž. ugaslo ognjišče zapuščen dom, zapuščena hiša; zastar. železno ognjišče železni štedilnik; knjiž. v vasi je ostalo le še pet ognjišč naseljenih hiš 2. knjiž. žarišče, središče: odkrivati bolezenska ognjišča; ognjišče potresa / kulturna ognjišča; ta področja so bila ognjišča vstaje ♪
  20.      ognjíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjišče: ognjiščni prostor / ognjiščna odprtina ♪
  21.      ognojíti se  -ím se dov., ognójil se (ȋ í) nav. 3. os. postati gnojen: rana se je ognojila; stopala so se mu tako ognojila, da ni mogel stati ognojèn -êna -o: ognojen prst; ognojena rana ♪
  22.      ognúsen  -sna -o prid. (ú ū) redko gnusen: ognusna žival ♪
  23.      ognúsiti  -im dov., ognúšen in ognúsen (ú ȗ) ekspr. umazati, onesnažiti: blato je ognusilo studenec / njenega poštenja si ni upal nihče ognusiti ognúsiti se zagnusiti se: jed se mu je ognusila ♪
  24.      ogolélost  -i ž (ẹ́) stanje ogolelega: ogolelost drevja ♪
  25.      ogórčenost  -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost ♪

   26.076 26.101 26.126 26.151 26.176 26.201 26.226 26.251 26.276 26.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA