Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (2.614-2.638) 
- sklerótičen -čna -o prid. (ọ́) 1. ki ima sklerozo: ta človek je zelo sklerotičen / sklerotični organ 2. ekspr. okorel, neživljenjski: sklerotični predpisi ♪
- sklerótičnost -i ž (ọ́) stanje sklerotičnega človeka: znaki sklerotičnosti / ekspr. idejna sklerotičnost okorelost, neživljenjskost ♪
- sklerótik -a m (ọ́) kdor ima sklerozo: pešanje spomina pri sklerotikih / ekspr. ne bodi tak sklerotik ♪
- skleróza -e ž (ọ̑) 1. bolezenska otrdelost tkiva ali kakega organa: zaradi skleroze postati okorel, pozabljiv / skleroza ledvic, ožilja ♦ med. multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi 2. ekspr. okorelost, neživljenjskost: duševna, idejna skleroza ♪
- sklerózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen ♪
- sklesati ipd. gl. izklesati ipd. ♪
- skléstek -tka m (ẹ̑) redko skleščena veja: nabirati sklestke ♪
- skléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd ● miši so sklestile slamo uničile; redko sklestiti kostanj z drevesa sklatiti skléščen -a -o: skleščene veje ♪
- skléšček -čka m (ẹ̑) skleščena veja: nabirati skleščke; s skleščkom pobrskati po žerjavici ♪
- sklíc -a m (ȋ) 1. glagolnik od sklicati: sklic delegatov na sejo / sklic posveta, zbora 2. jur. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno: ob koncu sklica / skupščina prejšnjega sklica ♪
- sklícanje -a s (í) glagolnik od sklicati: sklicanje ljudi na sestanek / sklicanje seje ♪
- sklicátelj -a m (ȃ) kdor kaj skliče, sklicuje: sklicatelj sestanka, shoda, zborovanja ♪
- sklícati sklíčem dov., sklícala in sklicála (í ȋ) 1. izraziti željo, zahtevo a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: predstojnik jih je sklical; sklicati vaščane; sklicati delegate na sestanek / sklicati odbor na izredno sejo / sklicati posadko k orožju b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik skliče sejo; sklicati posvetovanje, sestanek, zbor volivcev 2. star. priklicati: komaj jo je sklical k oknu 3. star. zbuditi: mati ga je zgodaj sklicala; hitro vstani in še druge skliči / zakašljala je, da bi ga sklicala sklícan -a -o: sestanek bo sklican prihodnji teden ♪
- sklicávati -am nedov. (ȃ) sklicevati: sklicavati lovce; sklicavali so se z dogovorjenimi znaki / sklicavati sestanke / sklicavati se na svojo avtoriteto ♪
- sklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sklic: sklicni postopek / njihov sklicni znak je dim ♪
- skliceválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor koga sklicuje, skliče: sklicevalec je sosedom na kratko povedal, kaj se je zgodilo / sklicevalec posvetovanja ♪
- skliceválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba ♦ lingv. sklicevalna razlaga posredna razlaga ♪
- sklicevánje -a s (ȃ) glagolnik od sklicevati: sklicevanje volilcev / sklicevanje zborovanj / po dolgem sklicevanju so se le zbrali / sklicevanje na zakon ♪
- skliceváti -újem nedov. (á ȗ) izražati željo, zahtevo a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke skliceváti se 1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil 2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika ♦ jur. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo skliceváje: bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo sklicujóč -a -e:
to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge ♪
- sklistírati -am dov. (ȋ) med. dati klistir: sklistirati bolnika ♪
- sklíti sklíjem dov. (í) vzkliti: seme sklije ♪
- sklízast -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizast kamen; sklizasta pot ♪
- sklízav -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizava pot ♪
- sklízek -zka -o prid. (í) nar. 1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka 2. opolzek: sklizka šala ♪
- sklízniti -em dov. (í ȋ) nar. spodrsniti: sklizniti na razmočeni ilovici; brezoseb. skliznilo mu je in je padel ♪
2.489 2.514 2.539 2.564 2.589 2.614 2.639 2.664 2.689 2.714