Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (26.114-26.138) 
- odškodnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odškodnino: odškodninski spor; odškodninska terjatev ♦ jur. odškodninski zahtevek; odškodninska odgovornost dolžnost poravnati škodo odškodnínsko prisl.: biti odškodninsko odgovoren ♪
- odškodovánje -a s (ȃ) glagolnik od odškodovati: to otrokovo dejanje je bilo odškodovanje za pomanjkanje ljubezni / za odškodovanje so mu dali nekaj denarja ♪
- odškodováti -újem tudi odškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) knjiž. (delno) povrniti škodo, izgubo: odškodovati koga za izgubljene dohodke; prizadetega so odškodovali z nekaj stotaki / odškodoval vas bom za zamudo, ki ste jo imeli zaradi mene; ekspr. v gostilni se je odškodoval za domače težave; veseljačil je, kot bi se hotel odškodovati za trpljenje med vojno / lep razgled nas je odškodoval za težko pot poplačal ∙ knjiž. čutil je dolžnost, da ga s svojo pridnostjo odškoduje se mu oddolži odškodován tudi odškódovan -a -o: biti odškodovan za trud ♪
- odškrípati tudi odškripáti -ljem in -am, in odškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč se oddaljiti: vozovi so počasi odškripali / odškripati po stopnicah ♪
- odškŕniti -em dov., tudi odškrníla (ŕ) 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha // nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam ● nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena ♪
- odštéti -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto 2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel // od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril 3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine // nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec tisoč dinarjev 4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti:
njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade ● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev odštévši zastar.: odštevši denar, se je umaknil; ves les - odštevši veje — so koristno uporabili odštét -a -o: stroški so že odšteti ♪
- odštétje -a s (ẹ̑) glagolnik od odšteti: odštetje dolgov od dohodka ♪
- odšteválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odštevanje: odštevalni postopek ♪
- odštévanec -nca m (ẹ́) mat. število, ki se odšteva: v tem računu je odštevanec dvomesten ♪
- odštévanje -a s (ẹ́) 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer ♪
- odštévati -am nedov. (ẹ́) 1. dajati, izročati (s štetjem) določeno vsoto denarja: pravkar je odšteval kupnino v samih novih bankovcih 2. nav. ekspr. plačevati: gospodinji odštevajo vsak mesec tisoč dinarjev za najemnino 3. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odštevati od sto; seštevati in odštevati ● ekspr. ura odšteva udarce bije ♪
- odštévek -vka m (ẹ̑) knjiž., redko odbitek, odtegljaj: ugotoviti odštevke ♪
- odštorkljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. štorkljajoč oditi: slišal sem ga, kako je odštorkljal; obula je cokle in odštorkljala v hlev; odštorkljati po stopnicah / pozdravil je in odštorkljal naprej odšel ♪
- odšuméti -ím dov. (ẹ́ í) šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla ♪
- odšvedráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. oditi z nerodnimi, počasnimi koraki: ves zbit je odšvedral po stopnicah; odšvedrati s palico / ob nevarnosti je vselej lepo odšvedral v zavetje odšel ♪
- odtéhtanost -i ž (ẹ̑) knjiž. skladnost, usklajenost, ubranost: oblikovna odtehtanost; zvočna odtehtanost pri izvajanju skladbe ♪
- odtesáti -téšem dov., odtêši odtešíte; odtêsal (á ẹ́) s tesanjem odstraniti: odtesati grče / odtesati vejo odklestiti / ekspr. odtesal je krajec kruha in odšel odrezal ♪
- odteščáti se -ám se [tǝš] dov. (á ȃ) star. kaj malega pojesti: odteščali se bomo v gostilni; zdaj bomo lažje hodili, ko smo se nekoliko odteščali / odteščati se z jabolkom // najesti se: ko sta se odteščala in odžejala, sta šla naprej; dobro sva se odteščala ● evfem. odteščajte se, komur je treba opravite malo potrebo; star. to je storila, da bi se odteščala zaradi vseh krivic dala si duška; star. šele ob enajstih sem se odteščal prvič jedel ♪
- odtís -a m (ȋ) 1. glagolnik od odtisniti: odtis pečata, podpisa na papir; napaka pri odtisu 2. kar se prenese z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: narediti, primerjati odtise; barvni odtis; odtisi v različnih grafičnih tehnikah; povečati hitrost stroja za sto odtisov na uro // podoba predmeta, ki nastane z njegovim pritisnjenjem v kaj, na kaj: dobiti, vzeti odtis; mavčni, voščeni odtis; odtis stopala v mivki ◊ jur. dati prstni odtis odtis prstne blazinice določenega prsta; izzvati prstne odtise napraviti jih vidne; najti prstne odtise vlomilca odtise prstnih blazinic; teh. galvanoplastični odtis negativ predmeta, ki nastane z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na model; tisk. krtačni odtis odtis za korekture; poskusni odtis ki se naredi pred tiskanjem za ugotovitev ustreznosti; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji ♪
- odtísk -a m (ȋ) redko odtis: nerazločni odtiski / mavčni odtiski; odtiski prstov na ogledalu ♪
- odtiskávanje -a s (ȃ) odtiskovanje: odtiskavanje naslovov / odtiskavanje v mavec ♪
- odtiskávati -am nedov. (ȃ) odtiskovati: odtiskavati grafike / odtiskavati stopala v sneg ♪
- odtiskoválnica -e ž (ȃ) tisk. stroj za poskusne odtise: kupiti novo odtiskovalnico ♪
- odtiskovánje -a s (ȃ) glagolnik od odtiskovati: odtiskovanje črk, slik; odtiskovanje na papir, platno / odtiskovanje nog v pesek ♪
- odtiskováti -újem nedov. (á ȗ) s pritiskanjem povzročati, da se s pomočjo barve kaj prenaša na podlago: odtiskovati pečat; odtiskoval je vzorce // prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtiskovati grafike; odtiskovati poskusne odtise // s pritiskanjem povzročati, da se delajo podobe predmeta v čem, na čem: odtiskovati roke v sneg; podplati so se odtiskovali v pesek ♪
25.989 26.014 26.039 26.064 26.089 26.114 26.139 26.164 26.189 26.214