Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (26.089-26.113)



  1.      odstrelíti  -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil ( í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali 2. redko izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo odstreljèn -êna -o: našli so krvavo sled in malo odstreljene dlake
  2.      odstreljeváti  -újem nedov.) s streli, razstreljevanjem odstranjevati, ločevati del česa: odstreljevati plazove; odstreljevati premog v rudniku // lov. streljati, ubijati divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreljevati medvede
  3.      odstréti  -strèm dov., odstŕl (ẹ́ ) knjiž. odgrniti zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstreti tančico, zastor // odkriti: preblisk strele je odstrl pokrajino / odstreti komu svoje skrivnosti
  4.      odstríči  -strížem dov., odstrízi odstrízite; odstrígel odstrígla (í) s striženjem odstraniti: odstriči kito; odstriči odvečne mladike // s striženjem odstraniti del česa: odstriči predolgo nitko // s striženjem ločiti od večje količine: odstriči velik kos tkanine odstrížen -a -o: odstriženi lasje
  5.      odstrížek  -žka m () redko odrezek: po tleh so ležali pisani odstrižki
  6.      odstrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem odstraniti: odstružiti vrhnjo plast
  7.      odsúkati  -am in -súčem dov., tudi odsukájte; tudi odsukála (ú) narediti, da kaj preneha biti sukano: odsukati nit
  8.      odsún  -a m () odsunek: nepričakovan odsun ♦ šport. gib, s katerim telovadec, oprt na roke, preide v nižji položaj
  9.      odsúnek  -nka m () glagolnik od odsuniti: nagel odsunek stola / vrata na odsunek
  10.      odsúniti  -em dov.) 1. z močnim sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: ko je pojedel, je odsunil krožnik / odsuniti napadalca; odsunil je njeno roko // z močnim sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: odsuniti naoknice, vrata; odsuniti zapah / vrgel je knjigo na tla in jo odsunil z nogo / odsuniti kapo višje na čelo potisniti 2. knjiž. narediti sunkovit gib: udaril je s petami in odsunil z glavo navzgor / odsuniti zgornji del telesa odsúniti se knjiž. odriniti se: odsunil se je in splaval navzgor; močno se odsuniti; odsuniti se kot vzmet odsúnjen -a -o: zapah je odsunjen; ekspr. odsunjena vrata v ograji odprta
  11.      odsúti  -sújem dov., odsúl in odsùl (ú ) s sipanjem odstraniti: dosuti in odsuti
  12.      odsvájanje  -a s (á) jur. prenašanje (lastninske) pravice na drugo osebo: odsvajanje nepremičnin
  13.      odsvetováti  -újem in odsvétovati -ujem dov.; ẹ́) dati nasvet, naj kdo česa ne stori, dela: odsvetovati kajenje; odsvetovali so ji to poroko; odsvetovala mu je, da bi še hodil tja / elipt.: odsvetovati dekletu fanta; zdravnik mu je odsvetoval morje da gre na morje
  14.      odsvít  -a m () knjiž. 1. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati odsvit luči na vodi; odsvit sveče v očeh // ekspr. izraz, odraz: te pesmi so odsvit ljudskega mišljenja 2. svetloba, sij: odsvit zimskega sonca; odsvit zvezd / videti kaj v odsvitu plamenčka ● knjiž., redko pokazati se v najboljšem odsvitu v luči
  15.      odsvítati  -am nedov. () knjiž. 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru // svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje // biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu
  16.      odsvojítev  -tve ž () glagolnik od odsvojiti: odsvojitev nepremičnin; prepoved odsvojitve
  17.      odsvojíti  -ím dov., odsvójil ( í) jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvojiti premoženje; odsvojiti terjatev; vozilo se odsvoji ◊ filoz. subjekt se odsvoji odtuji, alienira
  18.      odšantáti  -ám dov.) ekspr. odšepati: poslovil se je in odšantal iz sobe / psiček odšanta pod klop
  19.      odšávsniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito odgrizniti, odtrgati z gobcem, kljunom: odšavsniti kos mesa
  20.      odščeníti  -ščénem dov. ( ẹ́) redko odščipniti: odščeniti poganjek; odščeniti stenj / odščenil je nekaj njene bojevitosti
  21.      odščipávati  -am nedov. () s ščipanjem odstranjevati: odščipavati poganjke
  22.      odščípniti  -em dov.) s ščipanjem odstraniti: odščipniti konico žeblja; odščipniti roži uvel list; pren. nekaj je odščipnil od resnice ∙ ekspr. odščipniti sto dinarjev od zaslužka odtegniti // s ščipanjem odstraniti del česa: žico je treba malo odščipniti / pog. odščipniti hlebec odlomiti / ekspr. gospodar mu je odščipnil zaslužek znižal
  23.      odšépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč oditi: odšepati iz sobe; ob palici je počasi odšepal na vrt
  24.      odškóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. odškodovati: s tem so ga hoteli odškoditi za izgubo vodilnega mesta / lep razgled ga je odškodil za prebite napore poplačal; privoščil si je vse, da bi se odškodil za prejšnje stradanje
  25.      odškodnína  -e ž () kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino

   25.964 25.989 26.014 26.039 26.064 26.089 26.114 26.139 26.164 26.189  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA