Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (25.851-25.875)



  1.      odkladalíšče  -a s (í) odlagališče: odkladališče lesa, peska
  2.      odklesáti  -kléšem dov., odklêši odklešíte; odklêsal (á ẹ́) s klesanjem odstraniti: od kamna je odklesal več majhnih kosov
  3.      odkléstiti  -im dov., odkléščen (ẹ́ ẹ̄) s sekiro odstraniti: odklestiti veje; pren., ekspr. prevodu je bilo treba marsikaj odklestiti
  4.      odklobuštráti  -ám dov.) ekspr. počasi, okorno oditi: dal si je kovček na ramo in odklobuštral po stopnicah // slabš. oditi: brez besede je odklobuštral mimo nje
  5.      odklónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odklon: odklonski pojavi / odklonski kot kot, za katerega se spremeni smer gibanja telesa ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva; odklonska sila
  6.      odkòs  -ôsa m ( ó) agr. glagolnik od odkositi: po prvem odkosu je treba travnik pognojiti / naravnati višino odkosa / nizek odkos pri tleh / spraviti zadnji odkos v silos
  7.      odkósiti  -im dov. (ọ́) knjiž. končati kosilo; pokositi: prišel je, ko so že odkosili / med kosilom je povedal nekaj gnusnega in v trenutku sem odkosil prenehal kositi
  8.      odkosíti  -ím dov., odkósil ( í) s koso, kosilnico odrezati: odkositi rože; z vsakim zamahom je odkosil veliko trave / odkositi pol travnika pokositi; odkositi za krave nakositi odkošèn -êna -o: odkošena detelja, trava; odkošeno žito
  9.      odkrásti se  -krádem se dov., stil. odkràl se odkrála se (á ) nav. ekspr. brez šuma, pritajeno oditi: po prstih se odkrasti iz hiše; odkradel se je mimo njega / čoln se je odkradel od brega tiho odplaval // naskrivaj, neopazno oditi: nekateri so se že odkradli domov
  10.      odkrevsáti  -ám dov.) ekspr. počasi, težko oditi: odkrevsal je na dvorišče // slabš. oditi: urno je odkrevsala v hišo
  11.      odkríteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na odkritelje ali odkritje: odkriteljska strast / dosegel je odkriteljske uspehe
  12.      odkritosŕčen  -čna -o prid., odkritosŕčnejši () ki govori, ravna tako, kot v resnici misli, čuti: je odkritosrčen človek; proti njemu ni bila odkritosrčna // ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: odkritosrčne besede; odkritosrčna izpoved / pozdravil ga je z odkritosrčnim veseljem odkritosŕčno prisl.: odkritosrčno gledati komu v obraz; odkritosrčno mu je povedala, kaj je storila
  13.      odkritosŕčnež  -a m () ekspr. odkritosrčen človek: ta odkritosrčnež je nepreviden
  14.      odkritosŕčnost  -i ž () lastnost, značilnost odkritosrčnega človeka: radi so ga imeli zaradi njegove odkritosrčnosti / odkritosrčnost njenih besed je bila očitna
  15.      odkrítost  -i ž () lastnost, značilnost odkritega človeka: ceniti koga zaradi njegove odkritosti / roman jih je pritegnil s svojo odkritostjo / ekspr. z brezobzirno odkritostjo so ji vse povedali
  16.      odkriváteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na odkrivalce ali odkrivanje: odkrivateljski pomen planinstva / odkrivateljski nagibi
  17.      odkrížati se  -am se dov. () znebiti se, otresti se: hitro, težko se ga je odkrižala / odkrižati se dolžnosti, skrbi za koga / ni se mogel odkrižati ljubosumnosti, misli nanjo odkrížati knjiž., redko oprostiti, rešiti: odkrižati koga dajatev
  18.      odkŕšek  -ška m () odkrhnjen drobec, kos: za oreh debel odkršek; odkrški skale
  19.      odkrúšek  -ška m () odkrušen drobec, kos: pri plezanju so se mu usipali na glavo odkruški; premogovi odkruški / na vse strani so leteli leseni odkruški iveri; pren., knjiž. natresel jim je nekaj odkruškov iz svojega bogatega življenja // arheol. odkrušen kos prodnika: obdelovanje odkruškov v kameni dobi
  20.      odkrušíti  in odkrúšiti -im, in odkrúšiti -im dov. ( ú; ú ū) s pritiskom, udarcem odstraniti kaj krušljivega, drobljivega: odkrušiti velik kos ometa, skale; kamen se odkruši / vrh gore se je odkrušil / ekspr. odkrušiti košček kruha odlomiti // s pritiskom, udarcem odstraniti del česa krušljivega, drobljivega: granata je odkrušila zid; pri jedi si je odkrušil zob odkrúšen -a -o: odkrušen grušč, kamen
  21.      odlagalíšče  -a s (í) prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega: odvoz odpadkov, starega železa na odlagališče; javno odlagališče; odlagališče (za) smeti / ekspr. tudi morje je odlagališče za odpadke / odlagališče premoga, rude; pren., publ. jezik je odlagališče mnogih ostankov preteklosti
  22.      odlašálec  -lca [c tudi lc] m () knjiž., redko kdor (rad) odlaša: odlašalci in omahljivci
  23.      odlášanje  -a s () glagolnik od odlašati: odlašanje rešitve tega vprašanja je privedlo do neprijetnosti / brez odlašanja opraviti nalogo hitro, takoj
  24.      odlášati  -am nedov. () z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času: odlašati delo, plačilo; odlašati z odhodom / elipt. pojdi, ne odlašaj ∙ preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri delo opravi čimprej odlašajóč -a -e: odlašajoč prijavo, je zamudil rok
  25.      odlášek  -ška m () knjiž. odlašanje: zdaj pa začnimo, odlašek je bil dosti dolg / brez odlaška, odlaškov je opravila svojo dolžnost

   25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA