Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (25.726-25.750) 
- obšítek -tka m (ȋ) trak, pas blaga, prišit na obleki, oblačilu: zlati obšitki na uniformi; obšitki iz čipk ♪
- obšíti -šíjem dov., obšìl (í ȋ) s šivanjem dokončati, dodelati rob: prtič mora še obšiti / obšiti gumbnice / rob je treba obšiti / s čipkami obšiti zavese obrobiti obšít -a -o: obšito krilo ♪
- obšív -a m (ȋ) trak, pas blaga, prišit na obleki, oblačilu: obšiv se je odtrgal; uniforma s srebrnimi, zlatimi obšivi / porabiti trak za obšiv ♪
- obšívati -am nedov., tudi obšivájte; obšívala in obšivála (í) s šivanjem dokončevati, dodelovati rob: obšivati jopič / dov., nar. zahodno obšivati prtič obšiti ♪
- obšivávati -am nedov. (ȃ) obšivati: vse popoldne je obšivavala ♪
- obšívek -vka m (ȋ) redko obšiv, obšitek: obleka, okrašena z rožastimi obšivki ♪
- obtesáti -téšem dov., obtêši obtešíte; obtêsal (á ẹ́) s tesanjem obdelati: obtesati deblo; robove poševno obtesati / ekspr. kamniti blok je treba še obtesati ♦ les. s tesanjem spremeniti hlod v bruno // pog. vzgojiti, prevzgojiti: v nekaj mesecih so ga obtesali; nikakor se ni pustil obtesati obtesán -a -o: obtesana bruna ♪
- obtesávati -am nedov. (ȃ) s tesanjem obdelovati: obtesavati deblo / spretno je obtesaval les ♪
- obtísniti -em dov. (í ȋ) s pritiskom, pritiskanjem poškodovati: vzmeti na postelji so ga obtisnile; sadje se obtolče in obtisne ♪
- obtiščáti -ím dov. (á í) s tiščanjem, pritiskanjem poškodovati: trda obveza ga je obtiščala; obtiščati na petah ♪
- obubóžanost -i ž (ọ̑) stanje obubožanega človeka: obubožanost družine / obubožanost dežele ♪
- obúpanost -i ž (ȗ) stanje obupanega človeka: pasti v obupanost / prevzela ga je obupanost obup ♪
- obúpnost -i ž (ū) zastar. obup, obupanost: loti se jih velika obupnost / pije iz obupnosti; v obupnosti je storil ta korak / do obupnosti utrujen zelo ♪
- obústen -tna -o prid. (ȗ) ki je, se nahaja ob ustih: obustne odprtine / obustna bledica pri škrlatinki ♪
- obústje -a s (ȗ) knjiž. del obraza ob ustih: obrisati si obustje ♪
- obušésen -sna -o prid. (ẹ̑) anat., v zvezi obušesna slinavka žleza ob zunanjem ušesu, ki izloča slino ♪
- obveselíti -ím dov., obvesélil (ȋ í) zastar. razveseliti: vsakega je obveselil z majhnim darom; njegovega obiska se je zelo obveselila ♪
- obvésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. ovesiti: obvesiti krilo s pisanimi pentljami / zima je obvesila drevje s snegom obvéšen -a -o: bil je ves obvešen z odlikovanji ♪
- obvesláti -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti okrog česa: obveslati otoček ♪
- obvestílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obvestilo ali obveščanje: obvestilno pismo / truditi se za obvestilno jasnost / star. obvestilni urad obveščevalni urad ♪
- obvestílo -a s (í) kar se o določeni stvari pove, sporoči: dobiti, poslati obvestilo; prejela je uradno obvestilo, da je sin padel / telefonsko obvestilo / pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem // list s sporočilom o tem: prejel je obvestilo o izplačilu / deska, tabla z obvestili ♦ avt. znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; ptt obvestilo o prispeli pošiljki ♪
- obvestítelj -a m (ȋ) kdor koga obvesti: sumljivo se je oziral na obvestitelja ♪
- obvestítev -tve ž (ȋ) glagolnik od obvestiti: dolžnosti obvestitve ni sprejel // redko obvestilo: poslati obvestitev o seji ♪
- obvestíti -ím dov., obvésti; obvéstil (ȋ í) povedati, sporočiti komu kaj o določeni stvari: obvestiti policijo; o tem so obvestili starše obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o: o njegovem prihodu so bili pravočasno obveščeni; publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih krogov ♪
- obvéščanje -a s (ẹ́) glagolnik od obveščati: obveščanje javnosti o delu, dogodkih na vseh področjih družbenega življenja / publ. sredstva javnega, množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija ♪
25.601 25.626 25.651 25.676 25.701 25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 
