Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (2.564-2.588)



  1.      sklápljati  -am nedov. (ā) 1. s povezovalno napravo delati, da je kaj skupaj, združeno: sklapljati cevi, vagone 2. knjiž. zapirati: sklapljati čeljusti / od utrujenosti sklapljati oči
  2.      sklapoúhati  -am tudi izklapoúhati -am dov.) nar. vzhodno oklofutati: pošteno ga je sklapouhal
  3.      sklapoúškati  -am dov. () nar. vzhodno oklofutati: sklapouškala jo je, ker je ugovarjala
  4.      sklasíti se  -ím se in sklasíti -ím dov., sklásil se in sklásil ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica, rž se sklasi
  5.      sklásti  skládem dov.) redko zložiti: sklasti hlode; sklasti snope v kup skláden -a -o: skladena drva sklájen -a -o nar. vzhodno zložen: sklajeni hlodi
  6.      sklát  in sklàt -áta m (; á) zastar. potepuh, klatež: bil je velik sklat
  7.      skláti  skóljem dov., skôlji skoljíte (á ọ́) redko razklati: sklati poleno skláti se ekspr. stepsti se, spopasti se: psi so se sklali / na veselici so se sklali sklán -a -o: sklano deblo
  8.      sklatíti  in sklátiti -im, tudi sklátiti -im dov. ( á; á) 1. povzročiti, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padejo sadeži z drevesa: sklatiti jabolka, orehe / toča je sklatila listje ∙ ekspr. artilerija je sklatila sovražno letalo sestrelila; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. sklatili so precej ptic postrelili 2. slabš. reči, povedati: sklatil je veliko neumnosti skláten -a -o: sklateno sadje
  9.      skléca  -e ž (ẹ̑) šport. dviganje in spuščanje telesa v ležni opori z iztegovanjem in krčenjem rok v komolcih: sklece in počepi / delati sklece
  10.      sklecávati  -am nedov. () v presledkih klecati: pri hoji je sklecaval / noge so mu sklecavale
  11.      sklécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko klecniti: nenadoma je sklecnil / noge so mu sklecnile
  12.      skléčka  -e ž (ẹ́) pog. skledica: sklečka kaše / sklečka za kompot
  13.      skléda  -e ž (ẹ́) večja, navadno okrogla posoda a) za pripravljanje, serviranje hrane: postaviti skledo na sredo mize; zajemati iz sklede; stresti, zliti v skledo; lončena, porcelanasta skleda; dno sklede; sklede in krožniki / doma so jedli iz ene sklede / skleda za solato; skleda z dulcem b) navadno s prilastkom za kaj sploh: pomivalna skleda; umivalna skleda umivalnik; skleda na tehtnici // pog. vsebina sklede: pojesti celo skledo solate ● star. zapisano ima skledo in streho hrano in stanovanje; povabili so ga k skledi naj je z njimi (iz skupne sklede); ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; ekspr. biti, sedeti pri polni skledi imeti vsega v izobilju; star. jedli boste pri skledi skupaj z drugimi; iste jedi kot drugi
  14.      sklédast  -a -o prid. (ẹ́) podoben skledi: skledasta posoda / skledasta kotlina ♦ num. skledasti novec novec, ki ima dvignjen rob
  15.      sklédčka  -e ž (ẹ́) pog. skledica: skledčka je polna
  16.      skléden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od skleda: skledni rob
  17.      sklédica  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od skleda: postaviti skledico na mizo; keramična skledica / skledica za kompot / popiti skledico mleka; skledica kave skodelica / cvetlična skledica; skledica za milo; skledica na tehtnici 2. bot. ovoj, ki deloma obdaja plod: plod se izlušči iz skledice; želodova skledica ◊ anat. sklepna skledica vbočeni konec kosti v sklepu
  18.      sklédičar  -ja m (ẹ́) bot. lišaj, ki raste na suhem, trhlem lesu in ima rumenkasto steljko, Xanthoria
  19.      sklédičast  -a -o prid. (ẹ́) podoben skledici: skledičasta vdolbina ♦ bot. skledičasti ovoj ovoj, ki deloma obdaja plod; skledica
  20.      sklédička  -e ž (ẹ́) knjiž., redko skledica: razbita skledička
  21.      sklédičnica  tudi skledíčnica -e ž (ẹ́; ) nav. mn., bot. drevesa s plodovi, ki so deloma ali v celoti obdani z ovojem, Fagaceae
  22.      sklédka  -e ž (ẹ́) otr. skledica: ne razbij te lepe skledke
  23.      sklédnica  -e ž (ẹ̑) zool., navadno v zvezi evropska močvirska sklednica v stoječih ali počasi tekočih vodah živeča želva z rumenimi pegami na oklepu, Emys orbicularis: sklednice in kornjače
  24.      sklédnik  -a m (ẹ̑) etn. kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled: na steni sta visela sklednik in žličnik; jemati sklede iz sklednika
  25.      sklédnjak  -a m (ẹ̑) nar. sklednik: lončene sklede v sklednjaku

   2.439 2.464 2.489 2.514 2.539 2.564 2.589 2.614 2.639 2.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA