Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (25.389-25.413)



  1.      novostrújar  -ja m () žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev
  2.      novostrújarski  -a -o prid. () nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura
  3.      novošégen  in novošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē) zastar. moderen, sodoben: novošegna obleka / novošegni nazori
  4.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih
  5.      novotárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj
  6.      novotárstvo  -a s () nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva
  7.      nôvoustanovljèn  in nôvo ustanovljèn -êna -o prid. (ō- ō-é) knjiž. nedavno ustanovljen, nov: novoustanovljena gimnazija; novoustanovljeno društvo
  8.      novovérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na novo vero, veroizpoved: novoverski pristaši / novoverske knjige
  9.      novovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novi vek: novoveške zgradbe / novoveški novci; novoveška filozofija 2. knjiž. sodoben, moderen: novoveški človek
  10.      nôvovisôkonémški  -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokonemški jezik
  11.      novozelándski  -a -o prid. () nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
  12.      nožárstvo  -a s () obrt za izdelovanje nožev: ukvarjati se z nožarstvom; kleparstvo in nožarstvo
  13.      nôžast  -a -o prid. (ó) podoben nožu: nožasta oblika / iz morja mole nožaste čeri ♦ agr. nožasto črtalo; strojn. nožasta pila pila, ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika
  14.      nožíšče  -a s (í) knjiž., redko vznožje: zbudil se je z glavo ob nožišču ◊ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto
  15.      nrávnost  -i ž (á) knjiž. moralnost: s tem dejanjem je dokazal svojo nravnost / biti nepokvarjene nravnosti / humanistična nravnost / dvomiti o nravnosti kakega dejanja, ravnanja
  16.      nravoslóvje  -a s (ọ̑) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje // s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe
  17.      nrávstven  -a -o prid. () knjiž. moralen: a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk ◊ filoz. nravstvena filozofija etika; jur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe nrávstveno prisl.: to ga je nravstveno dvignilo
  18.      nrávstvenost  -i ž () knjiž. moralnost: človek neoporečne nravstvenosti / nravstvenost zgodbe je očitna
  19.      nudíst  -a m () pristaš nudizma: zveza nudistov / plaža za nudiste
  20.      nudístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nudiste ali nudizem: nudistično društvo / nudistična plaža; nudistično kopališče
  21.      nújnost  -i ž (ū) dejstvo, da je kaj nujno: a) združitev podjetij je nujnost; ekonomska, politična nujnost / dokazovati nujnost hitrejšega razvoja, večjega sodelovanja / izgovarjati se na nujnost svojega dela b) smrt je biološka nujnost; nujnost in slučajnost / objektivna nujnost / ustvarjati iz notranje nujnosti c) semaforji in podhodi so ob tako velikem prometu že postali nujnost / denar je porabil za vsakdanje nujnosti potrebefiloz. logična nujnost dejstvo, da posledica določenega sklepanja ne more biti drugačna, kot je
  22.      nújnosten  -tna -o prid. (ū) knjiž. nanašajoč se na nujnost: nujnostni vzrok / nujnostni značaj zakonskega predloga
  23.      nukleínski  -a -o prid. () biol., kem., v zvezi nukleinska kislina organska snov, ki jo sestavljajo organska baza, sladkor in fosforjeva kislina: odkritje nukleinske kisline v virusih; nukleinska kislina in beljakovine
  24.      núkleus  -a m () 1. biol. celično jedro: citoplazma in nukleus 2. fiz., kem. atomsko jedro
  25.      númerus  -a m () mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo: poiskati logaritmu numerus

   25.264 25.289 25.314 25.339 25.364 25.389 25.414 25.439 25.464 25.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA